29.09.2021

Pesem ostane s Carmen manet

Še en izvrsten ženski vokalni ansambel v okviru druge sezone koncertnega ciklusa Plečnik & a-cappella.

Franc Križnar

Ženski pevski zbor Carmen Manet pod vodstvom Primoža Kerštajna.
Foto: Milica Križnar

Ženski vokalni ansambel Carmen manet iz Kranja, ki ga umetniško in dirigentsko vodi Primož Kerštanj, je nastopil na letošnjem tretjem koncertu sezone Plečnik & a-cappella. Vokalne koncerte organizira in realizira agencija im.plus art, ki jo vodi Niko Houška. Ta koncert se je odvil v enem najbolj prestižnih Plečnikovih arhitekturnih spomenikov, v sloviti Narodni in univerzitetni knjižnici. Tudi po tem koncertu lahko ugotovim, da ima ustanovitelj in organizator ciklusa več kot srečno roko že drugo leto zapored. Med ansambli, ki so že peli in so še na sporedu, prednjači vodilna slovenska vokalna scena. Njihova tokratna zborovska odlika je bila predvsem v tem, da so pevke ves večer pele na pamet in odličnim pevskim dosežkom dodale izjemen smisel za oder, za t. i. scensko glasbo in še marsikateri efekt. Odzivnost in usklajenost med pevkami in dirigentom sta izjemni. Pevske se skupaj s Kerštanjem tako rekoč igrajo. Njihov več kot enourni nastop je prinesel kar štirinajst ženskih zborov, med njimi dva s klavirsko spremljavo. Poleg odlične tehnične pripravljenosti ansambla, pri čemer sta izstopali dinamika in intonacija, je omembe vredno, da je bila pri sestavi programa očitno ves čas v mislih koreografija, da ne zapišem kar šov, in s petjem v krogu s središčnim dirigentom (Makaroff in dodatek z našim Močnikom) je bil v tem oziru vrhunec.

Na sporedu so bila slovenska zborovska dela in dela tujcev, neke vrste cvetober ansamblovega desetletnega delovanja in zlasti največjih evropskih uspehov. Leta 2017 je zbor Carmen manet premagal vso evropsko zborovsko elito in postal v latvijski Rigi absolutni evrovizijski zbor leta, leta 2019 pa je v švedskem Göteborgu gostoval na naslednjem tovrstnem tekmovanju. Leto prej je zbor posnel svoj prvi študijski album, Apollo 18. Tokratna izvirna in prirejena ljudska dela za ženski zbor so za nastop v Ljubljani prispevali Norvežan F. Fjelheim, Kanadčana J. Ch. Beck in T. Stokes, Slovenci Gallus, A. Čopi, F. Gerbič, S. Vovk-M. Rijavec, K. Rakar Pustinek in D. Močnik, Američan M. Lauridsen in Finka M. Makaroff. Kot sem omenil, je zbor celotni repertoar odpel na pamet, zato so pevke lahko dodale še precejšen odmerek gledališkosti. Njihovo nenehno gibanje, spreminjanje in še kaj se je začelo že z uvodno skladbo, ki so jo dobesedno pripele na NUK-ov atrijski oder. Pri Gallusu in njegovem motetu Pueri concinite smo doživeli dvozborje. Potem se je, zlasti v številnih ljudskih pesmih in njihovih priredbah, nadaljevalo in stopnjevalo vse do plesa in še kakšnega onomatopoetičnega dodatka. Poleg odlične tehnične pripravljenosti ansambla, pri čemer sta izstopali dinamika in intonacija, je omembe vredno, da je bila pri sestavi programa očitno ves čas v mislih koreografija, da ne zapišem kar šov, in s petjem v krogu s središčnim dirigentom (Makaroff in dodatek z našim Močnikom) je bil v tem oziru vrhunec. Presunljiva dinamika se je ves čas gibala med neslutenim ppp pa vse do ff. Morda se je dirigent Kerštanj v skladu z naslovom ciklusa Plečnik & a-cappella »pregrešil« le dvakrat, ko je namreč deli našega Gerbiča in Američana Lauridsena zaradi kompozicijskih zahtev oddirigiral izza klavirja in klavinove. Nemalo je k uspešnemu glasbenemu dogodku pripomogla komentatorka koncerta, ki je dogajanje na odru dodatno popestrila ter animirala tako izvajalke kot številno poslušalstvo. To je sredi »bele« Ljubljane napolnilo NUK-ov atrij.