Poklon ob jubileju

Slovenska, tudi v mednarodnem prostoru uveljavljena harfistka, koncertantka in predavateljica na ljubljanski Akademiji za glasbo, Mojca Zlobko Vajgl, je poznavalka tako svetovne kot slovenske literature za svoje glasbilo. Iz dokaj bogate zakladnice del za harfo izpod peres slovenskih skladateljev je posegla po delih Janija Goloba in jih posnela ob sodelovanju nekaterih najboljših slovenskih inštrumentalnih solistov in zasedb. Rezultat je album z naslovom Valovanje strun, ki je pred dobrim letom izšel pri Društvu slovenskih skladateljev (DSS) v sodelovanju z RTV Slovenija ter ob finančni podpori Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana, ki sta prepoznala pomen projekta. Nenazadnje gre za docela slovenski izdelek, s katerim se je hkrati obeležilo skladateljevo petinsedemdesetletnico. Skladna izbira sporeda ter tehnično in umetniško-estetsko dovršene interpretacije izbranih del so jedro vrhunskega izdelka. Podkrepljen z zgledno spremno besedo ter dostopen tudi v najsodobnejši obliki spletne izdaje, album Valovanja strun poslušalca nagradi z bogato glasbeno izkušnjo ter predstavlja več kot dostojen poklon slovenskih glasbenikov kolegu ustvarjalcu ob njegovem jubileju.

Jani Golob je vsestranski skladatelj, aranžer in pedagog, o čemur pričajo že nagrade, ki jih je prejel za svoje delo: od članstva v Evropski akademiji znanosti in umetnosti ter Prešernovi in Kozinovi nagradi, ki se podeljujeta na področju klasične glasbe, do nagrad, pridobljenih na Slovenski popevki in Tednu domačega filma. Njegov osebni slog je povezovanje prvin različnih glasbenih zvrti, ki se jim posveča, od klasične in filmske glasbe do jazza. S svojo usmerjenostjo stran od avantgarde bi ga lahko opredelili kot antimodernista, kakor je to storil Leon Stefanija v spremni besedi k zgoščenki. O Golobovi ustvarjalnosti se je razpisal z neprikrito naklonjenostjo in izrazito poetično, kot da v simpatičnem dialogu z Golobovim glasbenim jezikom. O njem je zapisal: »Osnovna premisa ustvarjalnosti Janija Goloba je poetična, idilična (...) Golob dosledno zavrača tiste modernistične rešitve, ki se stekajo v pokrajino raziskovanja zvočnosti.« Stefanija je ponudil prikladno strnjene in tehtne slogovno-oblikovne analize posnetih del ter glasbeno pot Janija Goloba spretno umestil v širši družbeno-zgodovinski okvir. O resničnosti njegovih besed se lahko hitro prepričamo med poslušanjem albuma.

Spored se začne s Štirimi miniaturami za flavto in harfo, pri katerih se Mojci Zlobko Vajgl pridruži flavtist Aleš Kacjan. Skupaj podata izjemno očarljive interpretacije oblikovno strnjenih, a vsebinsko bogatih skladbic, ki poslušalca dosežejo s svojo razumljivo, a dovolj izvirno glasbeno govorico. Sledijo Tri bagatele za harfo in godalni kvartet, v katerih ob harfistki nastopijo člani Godalnega kvarteta Tartini (violinista Miran Kolbl in Romeo Drucker, violistka Maja Rome in violončelist Miloš Mlejnik). Tudi tukaj v delih podobnega formata Golobova glasba nagovarja nevsiljivo, tekoče, lirično. Zvena godal in brenkala se dopolnjujeta v skladno uravnovešeno, a tudi barvito zvočno gmoto, ki v celoti stremi k izraznosti. Barvitost oziroma tonsko slikanje, ki zasleduje izrazito ekspresivnost (v Golobovem kontekstu poetičnost), prav posebej zaživi v spretno orkestriranemu Koncertu za harfo in orkester. Zahvaljujoč vrhunski interpretaciji, ki jo ob Mojci Zlobko Vajgl podajo člani Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Hribernika, Golobov koncert doseže karakter programske glasbe – ni si težko predstavljati, da bi pospremila kakšen balet ali film.

Skladna izbira sporeda ter tehnično in umetniško-estetsko dovršene interpretacije izbranih del so jedro vrhunskega izdelka. Podkrepljen z zgledno spremno besedo (prevedeno v angleščino) ter dostopen tudi v najsodobnejši obliki spletne izdaje, album Valovanja strun poslušalca nagradi z bogato glasbeno izkušnjo ter predstavlja več kot dostojen poklon slovenskih glasbenikov kolegu ustvarjalcu ob njegovem jubileju.