Ponovna vrnitev vase …

Dani Bedrač je v zadnjem času spet nekoliko bolj dejaven. Celjski pesnik in glasbenik je leta 1979 z zasedbo Kladivo, konj in voda objavil kaseto Zorenje, leta 1983 pa klasični in antologijski album Vidov ples. Takrat je bila pevka Damjana Golavšek, Sine Videčnik je bil pevec, igral pa je tudi akustično kitaro in tamburin. V zasedbi so bili še Srečko Lavbič s klasično in akustično kitaro ter mandolino, Avguštin Penič z violino, piščaljo in akustično kitaro, medtem ko je Dani Bedrač igral akustično kitaro, bas ter pel spremljevalne vokale. V skupini ali z njo je v tistem obdobju sodelovala vrsta drugih ustvarjalcev iz Celja, Žalca in okolice: Vlasto Skale in Veno Dolenc, ki ju oba poznamo tudi kot samostojna ustvarjalca, Dolenca predvsem iz Sedmine, pa klarinetist Mitja Beuermann, Gregor Strniša s klaviaturami, basist Nino de Gleria, harmonikaš Zoran Kolin in pianist Matjaž Železnik. Torej neke vrste točka srečanja, križišče ali vozlišče, kjer so se povezovali somišljeniki. Udejanjena točka srečanja je bil tudi vsakoletni festival akustične glasbe, ki je v tistem času potekal v Žalcu. Tudi zato ne preseneča, da Bedrač album Vidov ples označuje za eno od dveh svojih ključnih del. Drugo njegovo ključno delo je album z naslovom Trgatev, ki ga je leta 2008 objavil z zasedbo Aletheia. V njej poje Simona Kropec. V zasedbi so bili še flavtistka Helena Kolman, Katja Žekar, profesorica viole, ter Sine Videčnik, stari sodelavec še iz skupine Kladivo, konj in voda. Najprej so posneli mini album z naslovom Na drugi strani, ki ga je spremljala pesniška zbirka Danija Bedrača z istim naslovom. Leto kasneje sta se zasedbi pridružila še dva akademska glasbenika, Lucija Lavbič, hčerka pokojnega Srečka Lavbiča, in čelist Erian Karlović. Bedrač pravi, da je bila Aletheia v avtorskem smislu nadaljevanje skupine Kladivo, konj in voda, vendar v še bolj glasbeno dorečeni obliki. Pečat sta dala omenjena klasično izobražena glasbenika.

Ob akustičnem vidiku ustvarjanja Danija Bedrača moramo omeniti še njegovo drugo plat. Spet sam pravi, da se je, ko se je naveličal akustične glasbe, za neko obdobje usmeril v elektronsko glasbo, pravzaprav v neke vrste antipod akustični. Tako je sredi osemdesetih vodil in sodeloval v zasedbah Lokalna TV in Sfinkter. Za slednjo je ostala kaseta Under the liquid light iz leta 1985. V devetdesetih je deloval v obnovljenih različicah zasedbe Kladivo, konj in voda. Leta 1995 je izšla kaseta z naslovom Luna, leto kasneje CD Na cesti in leta 1998 zbirka Opus Magnum s posnetki s prve kasete Zorenje in prvega albuma Vidov ples. Zatem je Dani Bedrač objavil kaseto z naslovom Grafika srca, na kateri pojeta Klarisa M. Jovanović in Karlo Kompoš Ptič, ki je pel v eni od obnovljenih zasedb Kladivo, konj in voda. Klasično kitaro je igral stari Bedračev sodelavec Srečko Lavbič, električno kitaro pa Bedračev sin Žiga. Kaseta lepo povzema omenjeno dvojnost ali bipolarnost ustvarjanja Danija Bedrača: na njej so namreč le štiri pesmi, na eni strani v akustičnih, na drugi pa v elektronskih ali računalniško podprtih (psevdo)tehno oblikah.

V zadnjem desetletju se je Bedračevo ustvarjanje spet zgoščalo okoli teh dveh polov. Na eni strani je »akustična« skupina Aletheia, na drugi elektronska ali računalniško podprta Captain Zero. Pod imenom Captain Zero so od leta 2010 izšle tri plošče, Slovenian Moochaphytes, Pyramid ter Zero Toxic.

Letos se Dani Bedrač spet pojavlja v akustični različici. Pod imenom Dani Bedrač & The Holding Company je nedavno pri zagrebški založbi Slušaj najglasnije izšel mini album z naslovom Le eno pesem še napišem s štirimi novimi pesmimi. Tokrat je Janis Joplin Simona Kropec, Aleksander Cepuš je odigral minimalističen bas, Vesna Žličar, sicer basistka v skupini Abbey's Road, je igrala violino in Iztok Čurči električno kitaro. Zraven sta še Boštjan Soklič in Mateja Blaznik s kitaro, oba tudi iz zasedbe Tantadruj.

Mini album Le eno pesem še napišem moramo jemati zelo resno, čeprav so na njem le štiri pesmi. Vse so nove. Vemo, da je Dani Bedrač v zadnjih letih vedno znova povzemal in v raznih inačicah objavljal nekatere svoje klasične pesmi. Tudi album Trgatev skupine Aletheia je, recimo, prinašal le tretjino novih pesmi, ob njih pa priredbe in stare pesmi v novih izvedbah.

@http://www.youtube.com/watch?v=c8i77mUHFVk@

Naslovno Le eno pesem še napišem opisuje Dani Bedrač kot samurajevo smrtno pesem; preden slednji naredi obredni samomor, napiše poslovilni haiku. Pesem Vračanje opisuje kot osebnoizpovedno. Besedilo pesmi Nisva iz istega plemena je napisala Jedrt Maležič – Yoyoba, pesnica in prevajalka iz Ljubljane. Pesem Gospod moj Bedrač opisuje kot eno svojih boljših pesmi nasploh. Zastavljena je kot skoraj biblični nagovor ženske.

Vse naštete pesmi so brezplačno na voljo tudi na svetovnem spletu. Ob tem Dani Bedrač načrtuje še malo ploščo z dvema prav tako novima pesmima, ki ji bo dal naslov Orfej.

Skratka, mini album Le eno pesem še napišem je neke vrste trenutna pika na i Bedračevega ustvarjanja, ki se postavlja ob bok označevalnima točkama, imenovanima Vidov ples in Trgatev. Imenom, kot sta Kladivo, konj in voda in Aletheia, se je pridružilo še časom primerno ime The Holding Company. Tisto, kar je najpomembnejše, pa je, da Dani Bedrač – po padcih in ponovnih vzponih – ostaja prisoten in ohranja pri pisanju pesmi visoko raven, ki jo je dosegel in zakoličil pred tremi desetletji. Pričujoči mini album prinaša zares dorečene pesmi z boleče ostrimi in hkrati neskončno mehkimi besedami, ki so odete v skrbno zastavljene in z vsem spoštovanjem izpeljane glasbene izvedbe.