Naravna akustika treh dežel

Igraj se z naravo (Play with Nature) je kulturni projekt, pri katerem je dvanajst kantavtorjev iz različnih dežel Slovenije, Italije in Hrvaške ustvarjalo album na prav poseben in izviren način: vsak od sodelujočih je v studiu posnel svojo skladbo, medtem ko je po slušalkah poslušal zvoke narave – veter, vodo, ptice in tišino. Nekako so izhajali s stališča, da je narava ena sama, skupna nam vsem, in da »morje in veter nimata meja – sobivata, se dopolnjujeta in ustvarjata ravnovesje«. V objemu zvokov okolja, narave so ustvarili kozmopolitsko »državo«, no, v resnici so samo podčrtali pomen glasbene umetnosti, ki je tako in tako univerzalen jezik, najnaravnejši esperanto in nima domicila. Glasba je brezmejna, skupna in nadkulturna vrednota. S tem ko so pri tem projektu izrecno vključili naravo, ji dali konkretno mesto v »bendu« in se z njo zlili v enovito celoto, so razširili glasbo do temeljev. Zvoki narave so bili od vekomaj indikator vsake glasbe, narava je navdih, skupno dobro in naš dom. Predvsem njen ritem, njeni cikli in večno spreminjanje. Ritem srca, nemara prva zvočna spodbuda, ki jo doživlja zarodek v materinem telesu, je osnova glasbe. Nedvomno se vse začne z ritmom (narave) in nadaljuje s človekovo imaginacijo, kreativnostjo in intuitivno nadgradnjo v melodiji, harmoniji, dinamiki ... Izjemno priljudna in poslušljiva plošča ne bo zdrsnila mimo, zagotovo se bodo nekatere skladbe zasidrale v zavest zvestih poslušalcev, koncept projekta pa je tako zanimiv, da smo lahko prepričani, da bo tudi vsebinsko in izrazno še rastel ter se krepil.

Koncept projekta, ki je maja 2026 izšel pri založbi Intuition Music, je lepo razdelan. Gre za nekakšen raziskovalno-doživljajski center, ki ga vodita glasbeni producent Gaber Radojevič in Rok Petrič. V obvestilu za javnost so zapisali: »Prek umetnosti, narave, zvoka in prostora projekt spodbuja posameznika k večji senzibilnosti, prisotnosti in odprtosti do sebe, drugih ljudi ter okolja, v katerem živi. Odpira prostor za počasnejše poslušanje, opazovanje in ponovno vzpostavljanje občutka povezanosti med človekom, naravo in skupnostjo.« Projekt nastaja v koprodukciji z Avditorijem Portorož – Portorose, štartal pa je januarja 2026 in bo potekal skozi vse leto na osrednjih prizoriščih Avditorija: Avditoriju Portorož, Gledališču Tartini Piran in Mediadomu Pyrhani v Piranu ter Magazinu Grando v Portorožu. Na vsakem od prizorišč bo program prirejen glede na lastnosti in posebnosti prostora. Ob izvedbi bodo delno vključeni tudi poslušalci, vsaj v smislu iskanja skupnega imenovalca, to je skupne senzibilnosti do prostora in življenja. V nadaljevanju projekta, ki ima nedoločljiv zaključek, saj gre očitno za »gibanje«, ki bo iz dogajanja sproti osmišljajo svoj koncept, ga nadgrajevalo in razraščalo v vse smeri, se nadejamo še krasnih del. Občinstvo naj bi bilo aktivno udeleženo s performansi, plesom, novimi zvočnimi posnetki narave, manjkal pa ne bo niti vizualni medij, ki bo zvok oplemenitil s sliko. Skratka, gre za zanimiv pristop, ki skuša umetnost povrniti v naročje skupnosti, družbe, narave. Vsekakor žlahtna ideja, saj se glasba v moderni dobi pogosto dogaja le tam nekje, poslušalec pa je bolj ali manj pasiven in z nobenim dejanjem, če odmislimo poslušanje, ni vključen v proces kreacije.

Pred nami je prvi album (v nadaljevanju bo tega verjetno še več), kjer lahko slišimo dvanajst skladb. Vse so avtorske in navdahnjene s projektom, ki črpa iz vzgibov sožitja z naravo. Gre za mednarodno zasedbo, zato se niti kultur tkejo na mnogih ravneh. Mikrokozmos treh dežel Slovenije, Hrvaške in Italije. Tu je interakcije gotovo največ in tudi narava, ki ne pozna meja, je vsem skupna in deluje kot en organizem. Prisluhnemo lahko skladbam, ki jih izvajajo Matija Bolčina, Rudi Bučar, Giovanni Coviello, Dario SN, Market Garden, Jure Lesar, Giovanni Pellegrini, Goran Farkaš, Blek Panters, Marko Vatovec, LIQUID GASOLINE in Nicola Štule. Plošča je kantavtorski potpuri, kjer je vsak izvajalec izpostavil svoj način interpretacije. Mogoče je od vseh najbolj prepoznaven Rudi Bučar s svojo uspešnico Kamen, trn in brin, ki je že dosegla ciljno občinstvo. Na splošno so akustične izvedbe šarmantne in zvočno čiste. Celotni album je vpet v precej splošno kantavtorsko shemo, ni pretiranih odstopanj od kombinacije glasu in inštrumenta, značilne za to zvrst, tudi harmonsko se ne podaja v abstraktne vode, temveč raje ostaja prizemljen, strogo tonalen in vsebinsko enostaven. Najbolj se je na ljudsko tradicijo naslonil Goran Farkaš v Beli bruneti in ustvaril skladbo v istrskem slogu, in to tako dosledno, da bi človek verjel, da gre za etnomuzikološko repliko, a je avtorsko delo. Igriva ljubezenska pesem pripoveduje o beli bruneti, »svetlo-temnem« dekletu, ki je polno hrepenenja, ljubezni in spogledovanja.

Vsekakor lahko sklenemo, da izjemno priljudna in poslušljiva plošča ne bo zdrsnila mimo, zagotovo se bodo nekatere skladbe zasidrale v zavest zvestih poslušalcev, koncept projekta pa je tako zanimiv, da smo lahko prepričani, da bo tudi vsebinsko in izrazno še rastel ter se krepil.