16.10.2023

Proslava ob 20-letnici delovanja Slovenskega komornega glasbenega gledališča

Ob proslavi 20-letnice delovanja Slovenskega komornega glasbenega gledališča, smo se pogovarjali s Katjo Konvalinka.

Tomaž Gržeta

Katja Konvalinka na proslavi ob 20-letnici SKGG-ja.
Foto: Andraž Kobe

Slovensko komorno glasbeno gledališče (SKGG) je bilo formalno ustanovljeno leta 1996, aktivno pa je zares začelo delovati leta 2003, zato jubilej obeležuje šele letos. Njegovi člani so številni znani slovenski glasbeniki, gledališki in kulturni delavci. Po dveh desetletjih delovanja se SKGG ponaša z dvainštiridesetimi premierami glasbeno-gledaliških del slovenskih in tujih skladateljev, z nekaj odmevnimi koncerti in vrsto gostovanj doma in v tujini. Proslava ob dvajsetletnici delovanja Slovenskega komornega glasbenega gledališča je njegove člane, sodelavce in zveste poslušalce zbrala v Betettovi dvorani Kazine, kjer ima sedež ljubljanska Akademija za glasbo. Pester in zanimiv spored proslave je bil stkan iz odlomkov različnih predstav in intervjujev z ustanovitelji, sodelavci in koproducenti, ki so skozi dve desetletji oblikovali delovanje te sedaj že resnično ugledne in pomembne glasbene ustanove. Med njimi so bili dr. Henrik Neubauer, baletnik, operni režiser in častni član Slovenskega komornega glasbenega gledališča, Ingrid Gortan, dolgoletna voditeljica programa resne glasbe v Cankarjevem domu, Marko Hribernik, dirigent in aktualni umetniški vodja SNG Opere in baleta Ljubljana, Marko Vatovec, dekan Akademije za glasbo v Ljubljani, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Jelena Susnick, operni režiser Rocc, scenograf Jaro Ješe, kostumografinja Anjana Pavlič, operni pevci in dobitniki nagrade Sama Smerkolja Vlatka Oršanić, Robert Vrčon in Andrej Debevec ter violinist in producent Nejc Avbelj.

Dejavnost Slovenskega komornega glasbenega gledališča je v zadnjih letih vse bolj opažena in postaja nepogrešljivi del našega kulturnega okolja. Z vsestranskim delovanjem uresničuje pomembno poslanstvo, zato je obeleženje njegove dvajsete obletnice delovanja pomemben dogodek za slovensko kulturo. Ob tej priložnosti sem govoril s predsednico društva, sopranistko in producentko Katjo KonvalinkaV SKGG vabimo k sodelovanju skladatelje in skladateljice čim bolj raznolikih kompozicijskih praks. Tudi dela tujih sodobnih skladateljev, ki jih izbiramo, se razlikujejo po svojih kompozicijskih tehnikah. Vedno se trudim, da bi imeli balans med deli, ki so namenjena širšemu oziroma bolj splošnemu glasbenemu okusu, in deli, ki so (vsaj na prvi pogled) za splošni okus prezahtevna. In najbolj me razveseli, kadar se izkaže, da sem se v tem pogledu motila in da so tudi zahtevna glasbena dela, ki so zelo dobro izvedena, všeč širokemu krogu ljudi.

Katja, kako pri Slovenskem komornem glasbenem gledališču gledate na svoje mesto znotraj širše slovenske glasbene scene?

SKGG je nevladna organizacija, društvo v javnem interesu, ki producira komorne opere. Pojem komorne opere je pravzaprav okviren: ko pripravljam program in naročam nova dela, se trudim, da bi prikazali čimbolj raznolike oblike glasbenega gledališča. Tako smo imeli na sporedu klasične komorne opere, opere za otroke, eksperimentalne operne projekte, muzikale, opereto in druga glasbeno-gledališka dela. V zadnjih sedmih ali osmih letih smo se posvetili delom, ki so nastala v 20. in 21. stoletju. Mnoga so nastala prav za naše gledališče. Ta odločitev je bila, vsaj po mojem mnenju, dobra. Ob dveh nacionalnih opernih hišah, ki izvajata predvsem klasični operni repertoar, je SKGG gledališče, ki skrbi za uprizarjanje neklasičnega.

Katero nišo zapolnjuje vaša dejavnost?

V SKGG vabimo k sodelovanju skladatelje in skladateljice čim bolj raznolikih kompozicijskih praks. Tudi dela tujih sodobnih skladateljev, ki jih izbiramo, se razlikujejo po svojih kompozicijskih tehnikah. Vedno se trudim, da bi imeli balans med deli, ki so namenjena širšemu oziroma bolj splošnemu glasbenemu okusu, in deli, ki so (vsaj na prvi pogled) za splošni okus prezahtevna. In najbolj me razveseli, kadar se izkaže, da sem se v tem pogledu motila in da so tudi zahtevna glasbena dela, ki so zelo dobro izvedena, všeč širokemu krogu ljudi. Dober primer je bila opera Svatba imenitne srbsko-kanadske skladateljice Ane Sokolović za šest ženskih glasov a cappella, ki je izvajalsko ena najzahtevnejših oper, komponirana atonalno, v klastrih, s poliritmijo ... Ljudem je bila neizmerno všeč. Podobno je bilo z opero Napudrana britanskega skladatelja Thomasa Adèsa, ki je bila velik uspeh Slovenskega komornega glasbenega gledališča, ter še z marsikatero drugo opero.

Druga niša, ki jo zapolnjujemo, so opere za otroke, ki jih uprizarjamo večinoma v Cankarjevem domu. Menim, da je treba otrokom predstaviti opero že v osnovni šoli, morda celo v vrtcu, seveda s primernimi predstavami, ki so po vsebini in uprizoritvenih tehnikah namenjene prav njim. S tem sem se ukvarjala že prej, še preden sem se pridružila Slovenskemu komornemu glasbenemu gledališču, tu pa nam je uspelo ustvariti res veliko mladinskih predstav z velikim številom ponovitev. Mislim, da s tem ustvarjamo novo občinstvo. Ta segment Slovenskega komornega glasbenega gledališča mi je res zelo ljub. Doslej smo izvedli že deset produkcij za otroke, od tega precej naročil novih del.

SKGG podeljuje tudi stanovsko nagrado Sama Smerkolja za operne pevce. Ker sem prepričana, da je glasbenih nagrad v Sloveniji premalo (posebej v primerjavi z gledališkim segmentom), je ta nagrada pomembna in nujna.

Ali se ti zdi, da s tem uspevate uresničiti svoje poslanstvo? Bi ga radi v prihodnje uresničevali na še kakšnem področju?

Mislim, da nam lepo uspeva uresničevati svoje poslanstvo. Za kakšna res nova področja niti ne vidim potrebe, bolj si želim, da bi v okviru področij, ki jih že pokrivamo, lahko storili še več. Predvsem si prizadevam, da bi dosegali še več ponovitev predstav, kar pa je v Sloveniji zelo težko. Zdi se, da so, vsaj kar se tiče opere, kulturni domovi v Sloveniji apatični in nezainteresirani, večinoma niti ne odgovarjajo na maile, če pa že odgovorijo, jim je pogosto vse predrago. (Opera je pač žanr, kjer nastopa veliko oseb, celo če je komorna.) Malo bolje je z otroškimi predstavami. Iz tega opisa pa moram vsekakor izvzeti KC Janeza Trdine Novo mesto, kjer celo sami pripravljajo svoje operne predstave. Na splošno je v Sloveniji povezanost in komunikacija slaba, še največ uspeha imaš, če je kdo v zasedbi iz kakega kraja, kjer osebno pozna prave ljudi. To se mi zdi klavrna, žalostna realnost.

Zelo si prizadevamo za nastope na festivalih v tujini in občasno naredimo kakšno mednarodno koprodukcijo. Tudi teh bi si želela še več. Razmišljam, da bi (morda v povezavi s katero drugo nevladno glasbeno organizacijo) pripravili še kakšno glasbeno nagrado. Poznam kar nekaj imenitnih mladih igralcev, ki imajo vsi že vrsto nagrad. Poznam pa še več imenitnih mladih opernih pevcev, dirigentov, instrumentalistov, a razen akademske Prešernove nagrade ne obstaja nič, s čimer bi jih lahko izpostavili, nagradili. To bi vsekakor spremenila, in to ne le pri mladih, ampak tudi pri manj mladih.

Kakšna je prepoznavnost Slovenskega komornega glasbenega gledališča v Sloveniji in širše? Katere spremembe opažaš na tem področju v času svojega vodenja društva?

SKGG je v tem času veliko pridobil na prepoznavnosti, kar se predvsem kaže v mnogo boljšem financiranju. Prvih dvanajst let delovanja Slovenskega komornega glasbenega gledališča je v veliki meri temeljilo na ogromni količini prostovoljnega dela članov društva. Boljše financiranje seveda prinese mnogo lažje uresničevanje poslanstva. Hvaležna sem Ministrstvu za kulturo in Mestni občini Ljubljana, ker nas podpirajo in so prepoznali našo vrednost. Obenem sem ponosna na to, da omembe vreden del honorarjev pokrijemo z dohodki od predstav, ki so polno obiskane. Ta prepoznavnost pri občinstvu ni samoumevna in jo je treba potrjevati z vsako predstavo posebej. Všeč mi je tudi, da smo pridobili nekaj plodnih in zanimivih mednarodnih povezav.

S svojimi programskimi smernicami SKGG posega na področje glasbeno-gledališke produkcije, ki ga ne pokrivajo slovenska narodna gledališča. SKGG s svojim repertoarjem obiskovalcem ponuja komorne opere in dela sodobnejšega opernega repertoarja, prav tako pa tudi opere, namenjene otrokom, in celo opere, v katerih nastopajo otroci. Pri tem je treba poudariti, da zadnja dva tipa predstav navadno nastajata v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana, ki goji pevsko kulturi pri mladih s pomočjo svoje pevske šole in z zborovskim petjem. K sodelovanju pogosto pristopi tudi Akademija za glasbo v Ljubljani, katere študenti prav tako nastopajo v produkcijah Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Kako gledaš na sodelovanje Slovenskega komornega glasbenega gledališča z Glasbeno matico Ljubljana?

Z Glasbeno matico smo prvič sodelovali leta 2014, ko sem želela na oder postaviti opero za otroke Kaznovana radovednost Pavla Šivica, ki do tedaj ni bila izvedena, in sem potrebovala mladinski pevski zbor. Kontaktirala sem tedanjo predsednico Ivanko Mulec Ploj, ki je bila zainteresirana za sodelovanje. Že prvo se je izredno posrečilo. Tudi kasneje, ko je gospo Mulec Ploj nasledila Veronika Brvar, smo ostali v odličnih odnosih in na oder postavili kopico mladinskih del, ki so potrebovala tako mladinski zbor kot tudi odrasle soliste. Mislim, da je smernica »mladi za mlade« zelo lepa in zanimiva. V te predstave pogosto vključimo študente dirigiranja in mlade operne pevce, seveda pod mentorstvom. Zelo se veselim naše prihodnje produkcije Kekec in škrat Skovik. Opero je napisal Tomaž Habe na libreto Milana Dekleve, ogledali pa si jo boste lahko februarja in decembra 2024 v Cankarjevem domu.

Katere so še druge kulturne ustanove, s katerimi sodeluje SKGG?

Največ sodelujemo s Cankarjevim domom v Ljubljani in vodstvu te ustanove sem res hvaležna za vso podporo. Pa z Glasbeno matico, Akademijo za glasbo, SNG Opero in baletom Ljubljana, Zavodom Bunker Ljubljana, Festivalom Velenje. Od tujih koproducentov moram omeniti češko sorodno organizacijo Concept Operapovera, ki jo vodi operni režiser Rocc. Pa HNK Ivana pl. Zajca z Reke in organizacijo MOTO iz Beograda, ki jo vodi operna pevka Nataša Jović. Z Motom smo med epidemijo pripravili regionalni on-line festival Opera Femina Fest.

Sodelovanje s Cankarjevim domom in drugimi kulturnimi domovi širom Slovenije je pomembno za SKGG, saj ti zavodi njegovim predstavam ponujajo prostor; SKGG namreč ne razpolaga z lastno stavbo. Kakšno infrastrukturo in podporo bi za nadaljevanje svojega delovanja potrebovalo Slovensko komorno glasbeno gledališče?

Slovensko komorno glasbeno gledališče bi zelo potrebovalo svoje vadbene prostore in skladišče, vendar seveda ob predpogoju, da bi imeli denar za stroške vsega tega. Trenutno po potrebi vadimo v prostorih MOL-a, včasih pa se znajdemo tudi drugače. Skladišče pa je pri meni doma na podstrešju in moram priznati, da se polni z neverjetno naglico. Za večje stvari najemamo po potrebi. Dokler tako dobro sodelujemo s Cankarjevim domom, SNG Opero in baletom Ljubljana ter Staro mestno elektrarno, ki jo upravlja Zavod Bunker, pravzaprav ni potrebe po lastnem odru. Je pa seveda tako, da bi kakšno predstavo lahko igrali še desetkrat, a oder ni prost. Tako da bi v idealnem svetu imeli svoj oder z orkestrsko jamo, na katero se v sodobnem času pozablja in je ni praktično v nobenem mestu več (še kjer jo imajo, jo prej uporabljajo za skladišče kot za orkestrsko jamo).

Slovensko komorno glasbeno gledališče sofinancirata Ministrstvo za kulturo (prek programskega razpisa) in Mestna občina Ljubljana (prek projektnega razpisa). Ali ta sredstva zadostujejo za uresničevanje ciljev Slovenskega komornega glasbenega gledališča in ali bi bilo smiselno razmišljati tako o širitvi dejavnosti društva kot o izdatnejši finančni podpori omenjenih inštitucij?

Po dolgih letih prebijanja z zelo majhnimi sredstvi sem trenutno srečna in zadovoljna s financami, ki jih imamo: to je programski štiriletni razpis Ministrstva za kulturo. Poskusila bom pridobiti tudi večletno financiranje MOL-a, kar mi prejšnjikrat ni uspelo. Vendar nas podpirajo v okviru enoletnih razpisov in pomagajo z vadbenimi prostori, tako da se ne morem pritoževati. Raje bi se vsem skupaj zahvalila za podporo. 

Slovensko komorno glasbeno gledališče je tesno povezano s številnimi slovenskimi glasbenimi ustanovami, s katerimi prepleta in sooblikuje sporede ter dopolnjuje njihove repertoarje. Nameni in cilji Slovenskega komornega glasbenega gledališča so uprizarjanje komornih oper vseh obdobij, ki segajo od baroka do glasbene ustvarjalnosti našega časa ter obsegajo dela tako tujih kot slovenskih skladateljev. Pri tem spodbuja nastajanje novih komornih oper slovenskih skladateljev in piscev besedil ter v ta namen objavlja razpise za nova glasbeno-gledališka dela. Kje vidiš prihodnost Slovenskega komornega glasbenega gledališča?

Do konca tega štiriletnega financiranja, ki se zaključi leta 2025, bomo uprizorili še osem novih glasbeno-gledaliških del. Veliko bo naročil novitet pri slovenskih skladateljih in skladateljicah. To so Bojana Šaljić Podešva, Peter Kopač, Tomaž Habe, Nana Forte, Tomaž Svete, Vito Žuraj in Dušan Bavdek. Izvedli bomo tudi vrsto ponovitev že obstoječih predstav: s predstavo Svatba se v kratkem odpravljamo v Bologno in kasneje v Herceg Novi, Napudrana bo izvedena poleti na Reki v HNK Ivana pl. Zajca. Mladinski uspešnici Kresna noč Janeza Dovča in Veveriček posebne sorte Iztoka Kocena bosta decembra in januarja igrali v Cankarjevem domu, Janez Dovč pa je pripravil še knjigo in radijsko igro z materiali s predstave, kar se mi zdi čudovita nadgradnja našega projekta. Ponavljali bomo tudi muzikal Mala nočna glasba Stephena Sondheima. Malo bolj daljna prihodnost pa je zelo odvisna od tega, ali bom spet uspešna na programskem razpisu Ministrstva za kulturo; naslednji me čaka leta 2025. Idej in predlogov za predstave imam že kar veliko. Prihodnost vidim predvsem v nadaljevanju poslanstva, ki ga že uresničujemo: najzanimivejša sodobna dela, naročila slovenskih novitet, mednarodne koprodukcije. 

Ker se zelo veliko ukvarjam tudi s pedagoškim delom (sem namreč pevska pedagoginja), nameravam še naprej dajati priložnost nadarjenim mladim glasbenikom in drugim umetnikom. Zaradi narave svojega dela imam dober pregled nad njimi.

In če se malo pošalim, si za prihodnost želim tudi, da bi znala več dela prepustiti komu drugemu, saj se mi (in ne samo meni) včasih zdi, da popolnoma pretiravam.

Kakšne vsebinske in organizacijske smernice bodo Slovensko komorno glasbeno gledališče peljale v tretje desetletje delovanja?

Sodobna opera, razdeljena v del za odrasle in del za otroke. Dela različnih žanrov in kompozicijskih tehnik, veliko naročil novih del. Čim več ponovitev predstav po Sloveniji in v tujini. Povezovanje s čim več sorodnimi nevladnimi organizacijami in ohranjanje dobrega sodelovanja z javnimi zavodi. Podeljevanje nagrade Sama Smerkolja.

Kar se tiče zame nadvse pomembnih etičnih smernic, naj omenim medsebojno spoštovanje in hvaležnost vsem sodelujočim za njihovo delo, redno in pravočasno plačevanje računov, zaupanje v ekipo, ki dela predstavo, čim večja samokritičnost in poslušanje mnenja tistih, ki jih spoštujem in jim zaupam.

In kaj nas čaka v sezoni, ki se je ravno začela?

Sezona bo nadvse pestra, verjetno bo vsak ljubitelj opere našel marsikaj zanimivega. Izvedli smo že prvo premiero, muzikal Mala nočna glasba legendarnega ameriškega skladatelja Stephena Sondheima, ki jo bomo ponavljali tudi v KD Radomlje. Po proslavi v počastitev dvajsetletnice delovanja bomo pripravili komorno opero Bojane Šaljić Podešva na libreto Saške Rakef Perko z naslovom Ko sem še, ki govori o demenci in izgubljanju ljubljene osebe (oziroma samega sebe) zaradi te bolezni. Predstave bodo v Cankarjevem domu 18., 19. in 20. novembra. S predstavo Svatba Ane Sokolović gostujemo v Bologni in v Herceg Novem. Decembra in januarja bo v Cankarjevem domu vrsta ponovitev mladinske opere Veveriček posebne sorte Iztoka Kocena in družinskega muzikala Kresna noč Janeza Dovča na libreto Jere Ivanc. Kot sem že omenila, bo decembra izšla tudi slikanica Kresna noč, v njej pa bo povezava do predstave v obliki radijske igre, ki jo je pripravil skladatelj. 14., 15. in 16. januarja bomo izvedli noviteto Petra Kopača z naslovom Heloiza (in Abelard). Tematika nenavadnega življenja tega izjemnega sholastičnega filozofa in njegove ljubezni Heloize bo zaživela v duhovitem libretu Milana Dekleve. Februarja bo na sporedu opera za otroke Kekec in škrat Skovik, ki smo jo naročili pri skladatelju Tomažu Habetu, libreto pa je napisal Milan Dekleva. Opera bo nastala v koprodukciji z Glasbeno matico in Cankarjevim domom. Zadnja premiera letošnje sezone bo maja, in sicer v SNG Operi in baletu Ljubljana. V koprodukciji z ljubljansko Akademijo za glasbo bomo pripravili Puccinijevo opero Gianni Schicchi, v kateri bodo nastopili študenti glasbene akademije.