Prva zgoščenka Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet

Začetni akordi zgoščenke Credo obetavno napovedo, da gre za vrhunski izvajalski ansambel z jasno postavljenimi intonacijskimi in interpretativnimi okviri. Govorimo o dirigentu Ambrožu Čopiju in Komornem zboru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter prvi zgoščenki tega zbora. Zgoščenka Credo združuje sakralne skladbe novejšega nastanka, izšla pa je za namen promocije slovenske glasbe na mednarodnem zborovskem festivalu v Tajpeju na Tajvanu leta 2018 in tam doživela tudi predstavitev z odmevno koncertno izvedbo. Na zgoščenki so uporabljeni posnetki v živo, vzeti iz različnih koncertnih virov, vendar so večinoma dovolj kakovostni, da zboru ne odvzemajo njegovih kvalitet. 

Tok kompozicijskega okolja teče v enotnem okolju ne glede na različna avtorska imena. Razen posamičnih vznikov drugačnosti zgoščenko poslušamo kot enovito zvočno krajino, kar dovolj zgovorno priča o ustvarjalnosti mlajše slovenske skladateljske generacije, ne nazadnje pa tudi o odnosu do sakralne tematike ter izboru skladb za koncertni repertoar.

Zgoščenka Credo ni KGBL-jeva le zaradi izvajalcev, temveč je tudi večina skladb (razen Čopijeve O salutaris hostia, Ave maris stella Tineta Beca in Makorjevih Otche nash in O lux beata trinitas) nastala na pobudo dirigenta Čopija. Tako na njej najdemo vidnejša imena sodobne slovenske zborovske produkcije, kot so Andrej Makor, Ambrož Čopi, Črt Sojar – Voglar, Tine Bec, Tadeja Vulc in Matej Kastelic. Tok kompozicijskega okolja teče v enotnem okolju ne glede na različna avtorska imena. Razen posamičnih vznikov drugačnosti zgoščenko poslušamo kot enovito zvočno krajino, kar dovolj zgovorno priča o ustvarjalnosti mlajše slovenske skladateljske generacije, ne nazadnje pa tudi o odnosu do sakralne tematike ter izboru skladb za koncertni repertoar.

V zgoščenko nas vpelje sklop Treh ortodoksnih himn Andreja Makorja – Bogoroditse Djevo, Tebe poem in Otche nash, v katerih vzpostavlja znana zvočna okolja in se deloma spogleduje z glasbeno literaturo ruske ortodoksne glasbe. Makorjev razdelek se logično spelje v skladateljsko govorico Ambroža Čopija s skladbo O salutaris hostia, ki jo polnokrvne zvočne plasti prepletajo s pripovedno, lirično poudarjeno solistično vlogo Brine Šket. 

Črt Sojar – Voglar prinaša v skladbah O magnum mysterium in Ave verum corpus energičnost z ritmičnimi vzorci ter s širokimi zvočnimi loki zasnovani partituri. Tri skladbe na temo gregorijanskega korala Tineta Beca, Ave maris stella, Ubi caritas et amor in Cantate Domino, so utemeljene na predvidljivih sozvočjih ter pospremljene s solističnimi vnosi in pritajenim izgovarjanjem besedila.

Sledi splet treh skladb – uglasbitev Tadeje Vulc, Ambroža Čopija in Mateja Kastelca velikih »o« antifon. Prva je O Sapientia Tadeje Vulc. Glasbeni jezik zgoščenke je simptomatično enovit, mestoma enoličen, tu pa nastopi pogled na sakralno tematiko, ki več kot očitno dobro prenese tudi energičnejše in bolj eksperimentalne vnose. Po skladbi Tadeje Vulc se z O Radix Jesse Ambroža Čopija pripoved izpelje v svoj začetni izraz. 

Zgoščenka zaključuje v dramatsko in kompozicijsko individualističnem slogu Mateja Kastelca: sprva z uglasbitvijo velike »o« antifone O Adonai, še bolj pa preseneča Credo, v katerem nastopa znana, nekoliko prekomponirana »naplastena« motivika iz Lottijevega Crucifixusa; ta je naprej uporabljena kot prepoznano sposojeno gradivo, kasneje pa le še kot evokacija, ki pomaga pri izgradnji dramaturškega loka skladbine pripovedi. Besedilo se ujame z naslovom zgoščenke, poleg tega pa umestitev Kastelčevega Creda z njegovim kompozicijskim izrazom na konec odpira prostor izraza in zvoka. Iztek Kastelčevega Creda se na simbolni ravni povezuje z začetkom zgoščenke ter tako sklepa njen krogotok.

Glasbeni konservatorij je prostor, v katerem se oblikujejo bodoči profesionalni glasbeniki; visoka, profesionalna raven zborovskih ansamblov je povsem naravna, a žal v zgodovini te ustanove preredko uresničena dejavnost. Prav zaradi kakovosti kadra pa je – poleg temeljnih usmeritev dijakov – tako pomembno skrbeti (tudi) za zborovsko reprodukcijo, ki prinaša drugačno glasbeno izkušnjo, kajti nenazadnje ne spodbuja le interpretacije, temveč tudi skladateljsko delo. Za vsemi temi dosežki v različnih vlogah kot poganjalec dejavnosti stoji Ambrož Čopi. Vsi uspehi Komornega zbora KGBL, tako tekmovalni in koncertni kot festivalski, ter tudi pričujoča zgoščenka Credo razkrivajo, da zbor sestavljajo interpretativno vodljivi mladi pevci in pevke z izjemno kakovostnimi, tehnično izoblikovani glasov.