Prvi koncert nove zasedbe

Uršulinska cerkev sv. Trojice v Ljubljani je v torek, 17. decembra, gostila prav poseben dogodek – uradno rojstvo nove vokalno-inštrumentalne zasedbe, ki si je za poslanstvo vzela izvajanje pri nas redkeje predstavljenega oratorijskega repertoarja baročne in klasicistične dobe ter sodobnih del, ki posegajo po enaki zasedbi. Musica Emonica je zasedba, sestavljena iz mešanega pevskega zbora in komornega orkestra. Mlade glasbenike, ki tvorijo zasedbo, je k sodelovanju povabila ter pod svojo taktirko združila Ana Erčulj. Pridružili so se jim tudi mladi, a že uveljavljeni vokalni solisti: sopranistka Monika Fele, altistka Inez Osina Rues, tenorist Gregor Ravnik ter basist Matija Bizjan, poleg teh pa še čembalistka Eva Dolinšek. Ana Erčulj je na ljubljanski Filozofski fakulteti zaključila študija muzikologije in sociologije kulture, na Akademiji za glasbo pa študij zborovskega dirigiranja. Trenutno na isti akademiji študira orkestrsko dirigiranje, izpopolnjevala pa se je tudi na univerzah v Utrechtu in Gradcu. Sicer jo že leta poznamo kot izvrstno pevko in med drugim kot umetniško voditeljico Vokalne skupine Gallina. Musica Emonica pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj je razmeroma velika in prevladujoče mlada zasedba, ki je na prizorišče slovenske klasične glasbe vstopila skozi velika vrata, in to z mladostnim elanom in upravičeno ponosna. S svojim prvim nastopom so vsi pokazali zavidljivo obrtniško (tehnično) in umetniško (interpretacijsko) raven muziciranja.

Musica Emonica je kot svoj prvi projekt predstavila izjemno privlačen, iz izvajalskega vidika pa zelo zahteven spored, s katerim je že vnaprej dala slutiti, da gre za zasedbo, ki se svojega cilja loteva resno in strokovno. Koncert se je začel z Mozartovo Kronanjsko mašo (Krönungsmesse) v C-duru, KV 317, sklenile pa so Mozartove Slavnostne večernice za praznik svetnika spovednika (Vesperae solenne de confessore), KV 339. Med tema znanima, a pri nas redko slišanima Mozartovima mojstrovinama je kot intermezzo zazvenela skladba In memoriam mladega slovenskega skladatelja Andreja Makorja, v kateri ima glavno besedo zbor, spremlja pa ga orkester (s poudarjenim solističnim partom čembala). V prijetnem kontrastu z Mozartovo klasicistično govorico nas Makorjeva skladba nagovarja z minimalistično repetitivnostjo, v kateri se izmenjujeta dva prav tako slogovno kontrastna motiva, en, ki črpa navdih iz tradicije gregorijanskega petja (in je zato zaupan predvsem zboru), ter drugi, ki posega po postromantičnih izraznih sredstvih (prepoznamo ga predvsem v orkestrskem partu).

Celotna zasedba, tako zbor kot orkester, je pokazala izvrstno tehnično pripravljenost. Ne le da so vsi brez težav premagali številne izvajalske izzive, ki jih predstavljata predvsem Mozartovi deli, temveč je v njihovem muziciranju bilo zaznati tudi sproščenost in vživetje v glasbeno (in verbalno) vsebino. Med dirigentko in ansamblom je potekala napeto zbrana, a tudi že precej sproščena komunikacija, zahvaljujoč kateri so glasbeniki na odru muzicirali natančno in usklajeno tako iz tehničnega vidika kot tudi iz vidika izraznosti izvedbe. Mozartovi deli premoreta veličastne tutti stavke (v katerih je poleg skladne uigranosti celotne zasedbe prijetno presenetila predvsem krepka zvočnost relativno majhnega zbora) ter hkrati izjemno nežne in lirične (tu nas je poleg nastopa vokalnih solistov očarala predvsem nežna barvitost in do detajlov izdelana dinamična paleta orkestrskih partov). Makorjevo delo posega po povsem drugačnem vzdušju, ki ni praznično, temveč bolj temačne, intimne, kontemplativne narave, kar je lepo prišlo do izraza pri izvedbi.

Če povzamem: Musica Emonica pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj je razmeroma velika in prevladujoče mlada zasedba, ki je na prizorišče slovenske klasične glasbe vstopila skozi velika vrata, in to z mladostnim elanom in upravičeno ponosna. S svojim prvim nastopom so vsi pokazali zavidljivo obrtniško (tehnično) in umetniško (interpretacijsko) raven muziciranja. S tem da je že prvi koncert zvenel kot vrhunski glasbeni dogodek, so člani Musice Emonice nakazali, da še niso razkrili vseh svojih adutov ter da skrivajo še precej potenciala.

O tem, kako bo zasedba v prihodnje razvijala svoje sposobnosti ter nadgrajevala repertoar, sem po koncertu na kratko spregovoril z umetniško voditeljico in idejno začetnico Musice Emonice, Ano Erčulj.

Ana, kakšni so tvoji vtisi po vašem prvem javnem nastopu? Kako kot snovalka tega projekta gledaš na vaš prvi skupni dosežek? Ali si zadovoljna z odzivom občinstva ter s strokovnim in osebnim prispevkom glasbenikov, članov zasedbe?

S koncertom sem zelo zadovoljna, saj mislim, da so se vsi, tako pevci kot inštrumentalisti, zelo potrudili in v danem trenutku dali vse od sebe. Na njihovih obrazih se je videlo, da uživajo v petju in igranju, kar je ena izmed meni najpomembnejših stvari. Izpolnila se mi je velika želja povezati inštrumentaliste in pevce v skupnem muziciranju. Želim si, da bi v prihodnje to povezanost samo še nadgrajevali in na prihodnjih koncertih napredovali v izvedbenem vidiku. Zavedam se, da je to naš debitantski koncert, ki smo ga uspeli pripraviti v vsega dveh mesecih in pol, in da imamo še ogromno prostora za razvoj; česar se pravzaprav zelo veselim. 

Ali nam lahko zaupaš, kaj sledi, kakšno pot namerava ubrati Musica Emonica v prihodnje? Ali bo pričujoči spored doživel ponovitve? Po katerih delih boste posegli pri sestavljanju naslednjega sporeda?

Najprej si želimo dosedanji koncertni program, sestavljen iz dveh Mozartovih del, Vesperae solennes de Confessore in Krönungsmesse, ter sodobnega dela In memoriam Andreja Makorja čim večkrat ponoviti na koncertih po Sloveniji in v tujini. Tudi v prihodnje nameravamo ostati zvesti združevanju klasicističnega repertoarja z novostmi slovenskih skladateljev, morda pa se bo na programu znašlo tudi kakšno delo skladateljev 20. stoletja. Vsekakor bi želela, da Musica Emonica vsako leto izvaja pomembnejša dela iz zakladnice vokalno-inštrumentalne glasbe, ki so stalnica repertoarja tujih glasbenih odrov, in hkrati hrabri nastanek novih del skladateljev, tudi kakšnega od tistih, ki sodelujejo v zboru Musica Emonica. 

Hvala in še veliko uspešnih projektov v prihodnje!