Razpršenost zvočnega vrta

Ljubljanska zasedba Haiku Garden ni več neznanka na našem glasbenem prizorišču. Za uvodni EP Waver iz leta 2016 in debitantski album Where If Not Now iz leta 2018 je nabrala bero pohvalnih in naklonjenih kritik, s slikovitimi nastopi pridobila naklonjenost občinstva, sloves ene naše obetavnejših in prodornejših novorockovskih zasedb pa kronala z gostovanjem pri Juretu Longyki v oddaji Izštekani na Valu 202 maja 2019, na podlagi katerega je nastal album Izštekani, ki ga je založila nacionalna ZKP RTV Slovenija. Z gostovanji in pohvalnimi odzivi za mejami domovine je zasedba zajahala val, na katerem se je konec leta 2019 posvetila snovanju novega, drugega albuma, a je kmalu udarila korona, ki je ustavila svet in življenje. Ne pa Haiku Garden. Ne glede na novo realnost, ki še zdaleč ni bila navdihujoča za ustvarjalnost, se je bend spomladi 2020 izoliral od norosti sveta okoli sebe v rezidenci v Halozah in nato celo leto domišljal in pilil zasnove, da bi se leto kasneje za tri tedne zaprl v domačo Gala halo na Metelkovi. S tonskim tehnikom benda Blažem Flerino in s producentsko-aranžersko pomočjo Vitje Balžarovskega je v živo posnel levji delež materiala, ki ga je med majem 2021 in februarjem 2022 oplemenitil z novimi (na)snema(va)nji v kamniškem kulturnem domu in hišnih studiih ter s spremembami in vložki začinil, prevetril in obogatil zasnovani material. Tega je nazadnje dokončal v lastni produkciji, s ščepcem dobrodošlih mentorskih nasvetov in namigov Balžarovskega. Dolgi čas vsesplošne bolezensko represivne hibernacije, odsotnosti koncertov in stika z občinstvom je nedvomno vplival na ustvarjalnost benda, ki je v snemanje vključil še Kristino Kokalj in Gašperja Povšeta z violinama, Emo Kobal na violončelu in tolkalca Andreja Tomazina. Drugi album je bil najavljen s skladbo Levitate, ki je bila videospotom objavljena na predvečer volilnega molka. Danes, ko držimo to ploščo v rokah, bi lahko rekli, da je nekoliko zavajala s svojo ostrino, saj je plošča veliko bolj hibridna in manj direktna, kot bi pričakovali na podlagi prvega singla z nje. Z Loose Contacts / Tense Present je Haiku Garden postal za nameček bolj predvidljiv, saj smo priča izmeničnemu poigravanju z bučnim in umirjenim, gibkemu pretakanju tekočih sekvenc in odrezavih obratov, vrlini aranžmajskega spletanja različnih, celo nezdružljivih elementov v homogeno celoto. Deklarirana shoegazovska vibra je pridobila na kontrastih in se oddaljila od svojih osnovnih postulatov, kar nakazuje težnjo benda Haiku Garden, da se razgradi in zgradi nove zvočne podobe. S hibridnim prepletanjem psihedelije, garaže, krautrocka, hipijade, postrocka, mehkega dream popa in tršega alternativnega rocka se premika k bolj mirnemu zvočnemu koloritu.

Plošča Loose Contacts / Tense Present je polna obratov in preskokov, lahkotno, a tudi odrezavo menja različne filme in v istem zamahu sproža različne občutke. Uvodna skladba It's Good To Be True nas pozdravi z garažno nabritostjo, ki se hitro upočasni s krautrockovskim galopom stabilnega poskoka, vztrajno razraščanje distorziranih kitar pa v nadaljevanju zabrede v mehkobno kitarsko lebdenje, ki se z vključitvijo kongov vrne k uvodnemu stampedu, razgrajenemu s kitarskimi izbruhi. Tudi Walk With An Elephant garažno izbruhne, a kmalu zapade v zasanjani odvod, ki ga le za hip prekine eksplozivni vložek, blaženo petje v dialogu s klaviaturami pa v nadaljevanju odpelje v sfere dream popa. Kratki intermezzo Untitled pripravi teren za umirjeno in slojevito zabeljeno pesem Structures, ki namesto z nemirom postreže z baladno spokojnostjo, katere se ne bi branil niti Josh Homme. Komad Levitate, ki ga ob kitarskih vihrah dodatno pumpa bas kitara, z razdelanostjo izkaže, da je Haiku Garden najboljši, ko se razvname, a tudi v tem primeru noče katarzičnosti in komad zapelje v garažo in ugasne motor. Komad Loose Contacts, ki je prispeval k naslovu albuma, z zvočno modulacijo seže v psihedelično umirjenost, se pa v drugi polovici razplamti s kitarskim dialogom, ki zgradi odmaknjeni zvočni zid. V drugo polovico naslova plošče, Tense Present, nas uvedejo klaviature z melosom osemdesetih let, ki si podajajo krmilo z razigranimi kitarami, te pa vztrajno prevzemajo glavno besedo in s svojo večplastnostjo začarajo, da se nam zavrti. If You Think I've Lost My Mynd spet umirja stanje in se iz akustično in kantavtorsko zastavljenega komada z vključitvijo godal spremeni v slojevito izpoved. Zaključna skladba Is Why nas odpelje v vesolje igrivega inštrumentala, v katerem imata kitari spet vodilno vlogo, njuna igra pa se ujame z elektropop klaviaturami ter skupaj na krilih repetitivnega vrtenja sprožijo mikavne psihedelične arome. 

Z Loose Contacts / Tense Present je Haiku Garden postal za nameček bolj predvidljiv, saj smo priča izmeničnemu poigravanju z bučnim in umirjenim, gibkemu pretakanju tekočih sekvenc in odrezavih obratov, vrlini aranžmajskega spletanja različnih, celo nezdružljivih elementov v homogeno celoto. Deklarirana shoegazovska vibra je pridobila na kontrastih in se oddaljila od svojih osnovnih postulatov, kar nakazuje težnjo benda Haiku Garden, da se razgradi in zgradi nove zvočne podobe. S hibridnim prepletanjem psihedelije, garaže, krautrocka, hipijade, postrocka, mehkega dream popa in tršega alternativnega rocka se premika k bolj mirnemu zvočnemu koloritu. Tako si odpira kar nekaj vrat, za katera še ne vemo natančno, kam vodijo, saj se zvok razprši, kar je nedvomno odraz duha časa, v katerem je plošča nastajala. Ta je povedno zaobjet v naslovu plošče, križancu dveh skladb s plošče, Loose Contacts in Tense Present, ki domišljeno zaobjame zgodovinski prelom zadnjih dveh let, ko je album nastajal, ter na svoj način ponazarja shizofrenost tega obdobja. Z objavo za matično založbo KAPA Records je zasedba Haiku Garden premagala obdobje brez občinstva in podčrtala napetost časa, ki še naprej visi nad nami. Ta dolgi čas pandemije je izkoristila za poglobljeno iskanje poti v ustvarjalnem razvoju, lahko bi tudi rekli, da jo je to zapeljalo v zapletanje in kompliciranje, ki kaže na neizmerno strast po nenehnem odkrivanju novih zvočnih prostorov. Z Loose Contacts / Tense Present se je Haiku Garden spotaknil ob usodni, uročeni kamen drugega albuma. Glasbeniki so hoteli preseči prvenec, vendar so se ujeli v past ambiciozno zastavljenega projekta, ki ponuja homogeno celoto in sledi zastavljeni kristalni čistosti, vendar so kompozicije zelo krhke. Na srečo pa zaradi močnih notranjih vezi skupine ne razpadejo. S svojo svetlostjo ponujajo upanje, da smo mogoče vsi skupaj vendarle na koncu tunela.