13.04.2021

Sanjski pobeg

Prvenec prekmurskega producenta Tima Chinale nas že ob prvem poslušanju hipnotično teleportira v sanjsko dimenzijo dojemanja zvoka.

Miroslav Akrapović

Dreamscape

Timo Chinala

Dreamscape

Laut & Luise
2020

Prvenec Dreamscape, ki ga podpisuje prekmurski DJ in producent Timotej Bertalanič aka Timo Chinala, nas že ob prvem poslušanju hipnotično teleportira v sanjsko dimenzijo dojemanja zvoka. Večplastne, sila okusne jedi iz njegove elektronske kuhinje se v hipu polastijo naših poslušalskih brbončic.

Timo Chinala se je na domačo glasbeno sceno pozicioniral leta 2012, ko je bil del zmagovalne koncertne zasedbe Klubskega maratona Radia Študent. Svoj glasbeni slog, ki ga je vešče razširjal in dograjeval z nepričakovanimi usmeritvami techno inženiringa in njemu sorodnih elektronskih žanrov, je Timo kronal s prenekaterimi izdajami za priznane založbe, kot so Manual Music, Alchemy Records in MINUS. Ravno tako so se nam vtisnili v spomin njegovi live akti, ki so le potrdili njegov avtorski podpis, vtisnjen v didžejevski nabor skladb za plesišča in njihovo meditativno poglobljeno razumevanje. Po večletnem nepretrganem ustvarjanju, konciznem aranžerskem (iz)oblikovanju, izločevanju in dodajanju novih skladb ter predvsem izbiri založnika je pred nami njegov prvi veliki album. Dreamscape je izšel za nemško založbo Laut & Luise, katere filozofija sodelovanja in promoviranja varovancev je bila zadostni razlog za glasbeno akvizicijo prekmurskega glasbenika. Z vsakim naslednjim poslušanjem se dodatno razširja in dopolnjuje prispodoba sanjskega odmika od sive resničnosti in to nas navdaja z optimizmom, ki ga na trenutke podpihuje nostalgični prizvok albuma, a je vselej podprt s strumnim pogledom v prihodnost.

Dreamscape pritegne naša ušesa predvsem z neinvazivno dinamiko, ki začetnim umirjenim notnim zapisom postopoma dviguje ritmičnost. Že iz uvodnih skladb Golden in Soft Hours dobimo občutek, da smo se znašli v sanjskem okolju, ki nas spravlja v ravnovesje in počisti nevrotično nesnago našega realnega časa in vsakdana. V skladbah Weighed Down in Fey se premikamo po premici z enakomerno hitrostjo, ki jo dodatno plemeniti zvočna figuralika, kot da bi se na tej poti poslušalec občasno zazrl v barvita postajališča. Ta so pri Timovi techno vožnji seveda v zvočni obliki prenekaterih ekspresivnih barvnih tonalitet, ki nas bolj omamno pomirjajo, kot pa dražijo. Diametralno nasprotno se sliši skladba Inhere, ki zaradi svojega ambientalnega vzdušja vešče prepleta, plete in oblikuje naravno v umetno, in obratno, ter z uporabo generiranih verzov ohranja nežno stopnjo melanholije. V Everything Flows se znova znajdemo v sproščujočem objemu lucidnih zvočnih tekstur, ki delujejo kot fiktivni premor pred zaključkom, ki pripade naslovni skladbi albuma, Dreamscape. Ta nam prinaša vso skladateljsko in izvajalsko vrhunskost Tima Chinala, v kateri se združujeta občutek za dramaturško večplastnost in zvočno zmernost. 

Z vsakim naslednjim poslušanjem se dodatno razširja in dopolnjuje prispodoba sanjskega odmika od sive resničnosti in to nas navdaja z optimizmom, ki ga na trenutke podpihuje nostalgični prizvok albuma, a je vselej podprt s strumnim pogledom v prihodnost.