Slabih dvajset minut dobrega filma

Širša glasbena javnost ima Berlinske filharmonike za enega najboljših orkestrov v svetu klasične glasbe in njegovi člani lahko postanejo le najboljši glasbeniki. Zato smo lahko prav posebej ponosni na hornista Andreja Žusta: leta 2011 je namreč opravil avdicijo ter postal zaenkrat edini Slovenec, ki je član tega svetovno znanega orkestra. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin je letos pripravilo glasbenodokumentarni film, posvečen Andreju Žustu, s posebnim poudarkom na njegovem delovanju v orkestru Berlinske filharmonije. Film z naslovom Glasba nad Berlinom: Berlinski filharmonik Andrej Žust je zasnoval Daniel Celarec, posnel in režiral pa Jože Baša. Premierno smo si ga lahko ogledali na drugem programu Televizije Slovenije v sredo, 19. junija, ob 20. uri.

Slabih dvajset minut dobrega filma nas popelje v osebno zgodbo izjemnega glasbenika našega časa in v drobovje ene najuglednejših glasbenih ustanov na svetu. Zahvaljujoč navdihnjeni idejni zasnovi in spretni režiji, ima gledalec vtis, da prisostvuje intervjuju z glasbenikom, ki pa se predstavi neposredno in sproščeno: z gledalcem deli svoje spomine, izkušnje, občutke.

Slabih dvajset minut dobrega filma nas popelje v osebno zgodbo izjemnega glasbenika našega časa in v drobovje ene najuglednejših glasbenih ustanov na svetu. Zahvaljujoč navdihnjeni idejni zasnovi in spretni režiji, ima gledalec vtis, da prisostvuje intervjuju z glasbenikom, ki pa se predstavi neposredno in sproščeno: z gledalcem deli svoje spomine, izkušnje, občutke. Enako nas skozi dogajanje vodijo Žustovi orkestrski kolegi: hornistka Sarah Willis, hornist Stefan Dohr, violončelist Knut Weber, njegova žena Brina Kafol Žust, ki je flavtistka, pa tudi Boštjan Lipovšek, Žustov nekdanji profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin. Njihova pričevanja ne orišejo samo dogodkov, povezanih z avdicijo, ki jo je Žust opravil pred vstopom v orkester Berlinske filharmonije, ter njegovih uspehov iz časa, ko je bil še član Orkestra Slovenske filharmonije, temveč orišejo slikovit portret izjemno sposobnega, nadarjenega, delu predanega glasbenika, ki je hkrati skromna, prisrčna oseba. V ozadju zgodbo ves čas podpirajo posnetki, v katerih kot solista prepoznamo glavnega protagonista, kar da filmu posebno pričevalnost in koherenco.

Glasbenodokumentarni film Glasba nad Berlinom: Berlinski filharmonik Andrej Žust je vsekakor vreden ogleda, in to ne le kot dokument uspešne karierne zgodbe slovenskega glasbenika, ki ima tudi nezanemarljivo didaktično vrednost v kontekstu splošne razgledanosti o slovenski kulturi in njenem profilu v mednarodnem merilu, temveč je film sam po sebi skladna umetniška stvaritev, ki uravnovešeno in zgovorno nagovarja tako s formo kot z vsebino.