Smeh je resna stvar

Duo Fatter je po nekajletnem opozarjanju nase ovekovečil prvenec ravno konec prejšnjega leta, ki se je v marsičem oblikovalo skozi aktualni viralni paradoks. Z dobrim ducatom večinoma avtorske glasbe ponuja svež in predvsem sproščen izraz. Moderno trap(asto)-hopovsko podlago (ne)moralno oralno zapolnjujeta Biga Vileda in mc mc, znana kulturna bojevnika študentovskega radia s polstoletno tradicijo, v enoten zvočni simbol z lastno obliko in pomenom pa zadevo zapakirajo še ne minutni skiti. Trapasto-hopast stvor Fatter spada pod okrilje podtalne založbe ŠOP Records, ki podpira posebno umetnost brez pretiranega produkcijskega krancljanja in podebiljanja sprejemnika. Mogoče je to pravi odgovor na trenutno kulturno vprašanje, predvsem pa je dotična aktualnost vredna veliko več kot zgolj razvedrilne note, saj je v vsaki zajebanciji vendarle vsaj malo resnosti in resnice. Navsezadnje živimo v času parodije in paradoksa. Zatorej odprite meje v svojih glavah in dovolite, da Fatter pride tudi v vas. 

Če je lokacijska zajebancija vredna obdelave, je Škocjan lahko navidezni prostor podzemlja. Parodija in DIY kot močni orožji kulture v njenem razpadu v še en nesmiselni smisel – demo posnetek, ki je lahko tudi album. Podgurska in posavska amaterska mojstra besede že na ovitku dajeta videz resnih izvajalcev, zazrtih v nejasno prihodnost. Predelava in obdelava, ki je glavno orodje, obstaja še iz DJ-a 0.75, od ostalih pa je treba omeniti še znane domače Balans, Džakarto in Linča, ki so bodisi s tonsko ali izvajalsko pomočjo doprinesli k nastanku enega boljših izdelkov govorjene besede v zadnjem času. 

Skiti zapolnijo tišino med komadi, zgolj nasmejejo (Sidda Ribbe), dajejo misliti (Dolina miru, Kos mesa) ali opozarjajo na ta in oni socialni ali katastrofični nesmisel (Puplave, Prosperitetno). Fatter oznanja škocjansko besedo v Ljubljani, kjer ga nihče ne pozna, a duo pozna vse, in sicer s čudaško obarvano glasbeno podlago, ki ne bi mogla bolj sovpadati z idejo o resni zajebanciji (Vpad nabiksanih). Tako se sprašuje o medritnih mozoljih, ko polglasniki tečejo kot pijača iz zidan'ce, in če zmanjka droge, je enostavno gadno. Če pa se v jarku premika, je to Biga Vileda (Crap). Poleg čudaških in ponavljajočih se podlag je geto mentaliteta največkrat prestavljena v južno regijo, kjer traktorji služijo le za krinko, kjer v bistvu vse delamo za d'nar, kjer so hiše od mater, fotrov pa ne poznamo ... Iz Škocjana ni povratka, prav tako kot ne od delanja norcev iz ljudi bodisi s strani občinskih ali državnih veljakov. Zato uživajmo, dokler lahko, vsaj bo besedah znanega resnega zajebanta Kacina. Revni smo tako navzven, da se skozi nas vidi, kakor tudi navznoter –z zajebancijo prihajamo do resnih zadev, ki nas zadevajo. In če lahko govorimo o hitu albuma, je to definitivno Šlafrok. 

Germanizacija oziroma (delna) povezanost s severno sosednjo jezikovno in kulturno skupino domačijskost že dolgo zavija v spalno haljo, ki je tu poosebljena, še več, Fatter jo vidi kot boga. Seveda ne izostane niti znani župan metropole. Ta pa je edina možna za Swag u LJ, hvalnico še eni norosti, ko se gre malo čez Gorjance. Je liter-arna pesmica, ki dobesedno govori o ilegalnosti v lastni državi, tako naivno, kot je naiven refren, a se te zato lahko še bolj dotakne. Z navidezno verbalno naivnostjo na celotnem albumu amaterja dosegata mojstrstvo ne samo v umetniškem izražanju, temveč tudi v vplivanju na poslušalstvo. A ne vzemite vsega preresno. 

In če je tu sploh še možno govoriti o bizarnosti (Komad za Emico, predelava Balansa Revolujično), sta nadaljnji nori hvalnici ljubljanskim klubom, ki so skupaj z izvajalcem prestavljeni, tokrat v puščavo, Gromkah in Modri kot ravno pravšnja za to. Placi visoke kulture in toplote nizkih temperatur, kjer je še najmanj Ljubljančanov, so lahko do nedavnega nudili zavetje vsem domačim in tujim ilegalcem. Nostalgično kot Jugoslavija! Zopet z navidezno naivno, skoraj morečo podlago, ki mestoma spominja na britanski fenomen Gorillaz. Najdaljši, skoraj petminutni Vintro najbolj izstopa kot (milo)zvočna podlaga. In nesmisel je nova moda, kot prekarci. Ali vas zanima, kje živi Blazinšek Kaja? In če me želite sleči, me slecite, kot me sleče banka. Smeh je res lahko resna stvar. In če koga zanima kaj več o Dvojini, naj si svojo miselno sliko ustvari s poslušanjem instrumentala. Genialno.

Trapasto-hopast stvor Fatter spada pod okrilje podtalne založbe ŠOP Records, ki podpira posebno umetnost brez pretiranega produkcijskega krancljanja in podebiljanja sprejemnika. Mogoče je to pravi odgovor na trenutno kulturno vprašanje, predvsem pa je dotična aktualnost vredna veliko več kot zgolj razvedrilne note, saj je v vsaki zajebanciji vendarle vsaj malo resnosti in resnice. Navsezadnje živimo v času parodije in paradoksa. Zatorej odprite meje v svojih glavah in dovolite, da Fatter pride tudi v vas.