Strupen čaj tetemete

Patricija Arh alias tetameta, glasbenica in vokalistka nove generacije, na samoizdanem prvencu INTERA združuje arhetipa dveh tetk, tete Pehte in tete Justi (ang. agony aunt), čeprav psevdonim, ki vzbudi to povezavo, za ustvarjalko nima globljega pomena in je bil neobremenjeno skovan v času obiskovanja srednje šole. Takrat se je za Kamničanko začela glasbena pot. Kot pevka je delovala v garage rock zasedbi Fat Pigeon, kasneje preimenovani v Fuck the 5h, po njenem razpadu oziroma preoblikovanju v China Traffic leta 2018 pa je stopila na solistično pot in še isto leto začela na Soundcloud nalagati prve skladbe sanjaškega slojenja sintovskih obzorij. INTERA je popolnoma drugačna elektronska beštija, ki v ospredje postavi vokal in besedila. Že znani dramatični inštrumentarij je tokrat v vlogi tematskega sopotnika in pokaže se, da je Patricijinemu začetnemu zavezništvu z izključno tehnološkimi glasbenimi vmesniki manjkala oprijemljiva nota čutečih besedil. S temi je presegla absolutno, a nedefinirano melanholično izkušnjo in prestopila v zapletenejšo mrežo obstoja, preko katere občutimo breme ubesedovanja njenih notranjih bojev.

INTERA je popolnoma drugačna elektronska beštija, ki v ospredje postavi vokal in besedila. Že znani dramatični inštrumentarij je tokrat v vlogi tematskega sopotnika in pokaže se, da je Patricijinemu začetnemu zavezništvu z izključno tehnološkimi glasbenimi vmesniki manjkala oprijemljiva nota čutečih besedil. S temi je presegla absolutno, a nedefinirano melanholično izkušnjo in prestopila v zapletenejšo mrežo obstoja, preko katere občutimo breme ubesedovanja njenih notranjih bojev. Prisotnost artpopovskega momenta pomeni, da dialog s poslušalko ni nujno zastavljen dvosmerno, tako, da bi se ta lahko prepoznala v glasbenici. Ob poslušanju zato občasno začutimo skoraj perverzno bližino, slutnjo, da izdelka pravzaprav ne bi smeli poslušati, saj ob tem prestopamo zasebne meje nepoznane osebe. Plošča INTERA je več kot očitno prvenstveno namenjena Patriciji, ki z njeno pomočjo predeluje težke teme, kot so bolečina, razočaranje, nemoč, travma. Simboli zanje so kljub običajni splošni neoprijemljivosti danih konceptov izredno materialni in telesni. Polna nemira, je umetnica ujeta v mesno kletko telesa, vendar s preobrazbo čustvenih metafor v fizične predmete ujetost v njih zamenja za nadzor nad njimi. Prispodobe, na primer kopanja (odkrivanja) svojih globočin, kri, tišina ali večno sonce, so do določene mere domače, kljub temu pa sveže zaradi izpiljenega in kompleksnega labirinta, v katerega so povezane. Ta intera je korak k polnosti tetemete kot Patricije Arh. Naslov albuma v italijanščini pomeni celoto, dolgometražec pa predstavlja zapleteno totalnost subjekta, kot je človeško kontradiktorna glasbenica sama.

Izrazitega katarzičnega razpleta življenjskih izzivov prvenec niti ustvarjalki še ne ponudi, kaj šele poslušalki. Kot nakaže tematsko ljubezenski komad nožčakamnož, je obotavljanje pri rezultatu pravzaprav pričakovano. Brez trohice omahovanja pa je vokal, s katerim glasbenica dosega največjo moč – njen glas je prodoren in strašljivo spokojen obenem. Manj nas prepričajo nešteti crescendi, ki jih v inštrumentalnem delu podpira izmenjevanje detajlov visokega zvočnega registra ter osnovna struktura nizkih dronov in bobnov. Pomembno je poudariti, da je Patricija Arh odgovorna za vse vidike glasbe, pri plošči sta sodelovala le koproducent Peter Dimnik in bobnar Žan Šebrek, medtem ko ji pri nastopih v živo ob strani stojijo vizualije Neže Knez. 

Glasba z debija INTERA demonstrira umetničin razvoj zadnjih dveh let, doživet na koncertih v času korone (2020–2021). Stavi na spektakularnost, tudi če je ta potuhnjena v trip hop, zaradi česar si tetometo zlahka predstavljamo kot filmsko spremljavo bondovskih dogodivščin. A če so Bondove ženske stereotipno predane pogubi, se glasbenica temu upira. Močna in osamljena, je kot teta Pehta izgubila vero v ljudi, vendar ima svoje načine spopadanja s težavami. Hkrati kot teta Justi analizira človeške posebnosti in zanje najde rešitev v umetnosti.