11.06.2022
Tekoči preplet komponirane in improvizirane glasbe
V Stari elektrarni smo prisostvovali koncertu, ki napoveduje nov veter na slovenskem glasbenem prizorišču. Gre za povezovanje, ki akademsko sfero bogati s pristopi improvizacije, in obratno.
V Stari elektrarni smo prisostvovali koncertu Ne in na pisano, ki napoveduje nov veter na slovenskem glasbenem prizorišču, in kot že nekajkrat, je spet plod sodelovanja med Zavodom Sploh in Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani. Gre za povezovanje, ki navdušuje, saj akademsko sfero bogati s pristopi improvizacije, in obratno – skratka, gre za dragoceno medsebojno plemenitenje. Tokrat so improvizatorji pod izborom Tomaža Groma iz Zavoda Sploh moči združili s študenti Studia za sodobno glasbo, in sicer pod mentorstvom profesorjev Luke Juharta, Simona Klavžarja in Stevena Loya. Zagotovo je bil ta skupni nastop pravi izziv, in uspešno so ga opravili. Prepričani smo tudi, da je marsikomu od njih odprl nov svet, ki ponuja nove rešitve. Najbolj pa je navdušila sama ideja druženja obeh polj med seboj, ki se je izkazala za domiselno in bi jo kazalo gojiti še naprej, ne samo za odpiranje ušes in duha ter iskanje novih izraznih možnosti v smislu povezovanja med zvrstmi, temveč tudi kot odlično prakso za mlade profesionalce.
Preplet komponiranega in improviziranega nas naredi bolj občutljive in nas odpira za širše dojemanje poslušanega, s čimer se približamo izvajalcem, ki morajo biti za takšno druženje odprti drug do drugega. Kod med vsemi tremi postane odprt in pretočen, razširi polje pozornosti in predvsem odpre čute za dojemanje zvoka kot takega. Tako so delovali tudi nastopajoči na koncertu in nam v tekoči pripovedi nizali znana komponirana dela skladateljev, ki jih je povezovala improvizirana igra. Slišali smo dela G. Aperghisa, I. Xenakisa, U. Pompe, M. Popit, U. Rojka, T. Takemitsuja, L. Lebiča, L. Beria in J. Juhanta. Navdušilo nas je izvajanje študentov Studia za sodobno glasbo (Andraž Malgaj, harmonika; Alenka Bogataj, flavta; Katja Klinc, kitara; Martin Pinter, tolkala; Arijan Mačak, saksofon; Matija Raičević, klarinet; Rebeka Pregelj, glas; Ana Birsa Krušec, kljunasta flavta; Sofija Zavratnik Kain, glas; Ana Mir, rog), ki so poleg znanja in nadarjenosti pokazali tudi dovzetnost za novo in se lepo ujeli z izkušenimi improvizatorji (Ana Kravanja, violina; Irena Z. Tomažin, glas; Vid Drašler, bobni; Jošt Drašler, kontrabas; Andrej Kobal, granurise; Samo Kutin, hurdi gurdi). Druženje formalnega in neformalnega, pisanega in nenapisanega nas je vodilo k poglobitvi v zvok, sprejeli smo ga brez okvirov, ki so bili spričo prepleta sfer zabrisani. Očarale so posamezne izvedbe, v katerih smo prepoznali avtorje, izvajalci pa so pokazali resnično dobro pripravljenost.
Vsem trem mentorjem lahko čestitamo za uspeh, prav tako kot vsem nastopajočim. Prispevek improvizatorjev je bil po pričakovanju odličen, saj gre za preverjene izvajalce na tem področju. Zelo nevsiljivo so nadaljevali in povezovali izvajanje posameznih skladb ter bili neke vrste njihov improvizatorski podaljšek. Med študenti smo prepoznali nadarjene mlade glasbenike, ki so svojo vlogo odigrali smelo in suvereno, s pravim ustvarjalnim nabojem, kar je med drugim zasluga mentorjev. Zagotovo je bil ta skupni nastop pravi izziv, in uspešno so ga opravili. Prepričani smo tudi, da je marsikomu od njih odprl nov svet, ki ponuja nove rešitve. Najbolj pa je navdušila sama ideja druženja obeh polj med seboj, ki se je izkazala za domiselno in bi jo kazalo gojiti še naprej, ne samo za odpiranje ušes in duha ter iskanje novih izraznih možnosti v smislu povezovanja med zvrstmi, temveč tudi kot odlično prakso za mlade profesionalce. Ideja je vsekakor pozitivna, zlasti glede na dejstvo, da gre za izvajalce, ki s tem dobijo možnost iskanja lastnih izraznih poti tako znotraj formalne izobrazbe kot tudi s povezovanjem z improvizatorsko sfero kot izrazom novega, enkratnega doživetja. Ne preseneča, da smo bili priča delu že omenjenih mentorjev, ki so sami izjemni izvajalci in posedujejo tisto redko širino in odprtost do vsega novega, drugačnega. Pozdraviti gre njihovo vizijo, da povezujejo svetove med seboj in jih odkrivajo tudi za mlade glasbenike, ki to cenijo.
* Popravek (12. 6. 2022): Avtorica je Tomaža Groma zmotno navajala kot mentorja.