31.12.2015
Transcendenca organiziranega zvoka
Vito Žuraj se je v preteklih letih z nagrajenimi deli, ki se redno izvajajo na evropskih odrih, izkazal kot neprimerljiv presežek sodobne kompozicije. Sveži SACD in DVD izdaji Changeoverja pa sta izšli pri ugledni nemški založbi WERGO.

Vito Žuraj
Changeover
Wergo
2015
Vito Žuraj se je v preteklih letih z nagrajenimi deli, ki se redno izvajajo na evropskih odrih, izkazal kot neprimerljiv presežek sodobne kompozicije. Njegova zgodnja dela lahko, med drugim, najdemo na portretni plošči iz leta 2001. Novejše skladbe, ustvarjene z algoritemsko tehniko, so del lanskoletnih izdaj Deconstructing Accordion in Stop & Horn, še bolj sveži SACD in DVD izdaji Changeoverja pa sta izšli pri ugledni nemški založbi WERGO. Posnetki novejšega Žurajevega samostojnega umetniškega opusa so nastali v koprodukciji RTV Slovenije in organizacije Deutscher Musikrat gemeinnützige Projektgesellschaft mbH iz Bonna ter v sodelovanju z Društvom slovenskih skladateljev in Slovensko filharmonijo.
Vsebina SACD in DVD izdaj Changeoverja odraža dva medsebojno povezana elementa, ki sta odigrala pomembno vlogo v skladateljevem razvoju. Novejša dela so vsa nastala z algoritemskim računalniškim programom, svojevrstno Žurajevo iznajdbo iz leta 2010, ki igra vlogo prvega elementa naprednega umetniškega udejstvovanja. Med drugimi vplivi, ki so pomenili prelomnico skladateljskega razcveta, pa je treba omeniti sodelovanje s frankfurtskim Ansamblom Modern ter dialog s hornistom Saarom Bergerjem.
Žuraj se je pri formalnem oblikovanju svoje specifične glasbene govorice oprl na teniško terminologijo, od koder je črpal tudi naslove za skladbe na plošči, izbral pa jih je zato, ker v sebi nosijo precejšnjo mero dvoumnosti in puščajo dovolj prostora za interpretacijo. Slikovno gradivo ponazarja tenis žogico, prikazano v različnih stanjih in podobah, ki nakazujejo, da gre za proces deformacije in transformacije navidezno enoznačnega predmeta. Sistematično preobračanje glasbenega materiala se dogaja tako na idejni kot na strukturni ravni. Čeprav so torej skladbe po svoji semantični nedoločljivosti odprte za osebno izkušnjo in v poslušalcu lahko vzbudijo raznovrstne vtise, so ob dovolj prepoznavni Žurajevi govorici njegova ušesa vendarle že toliko izostrena, da prepoznajo komponistične vzgibe, ki črpajo iz modernizma.
Prvo skladbo na plošči, Hawk–eye, zaznamuje virtuoznost rogista Saara Bergerja, ki se je očitno do te mere spojil s svojim inštrumentom, da je njegovo igranje prav organsko lahkotno. Solistov nastop na posnetku presega virtuozne veličine, saj potaplja poslušalca v intimen in lasten zvočni svet s podaljškom svojega izrazoslovnega aparata. Kar na posnetku iz Cankarjevega doma moti, je pretirano ozvočenje solista. Glede na to, da že sama zasnova skladbe postavlja solistični instrument nekoliko bolj v center pozornosti, je neprimerno ozvočenje porušilo gladko spojenost in prepletenost glasbenega materiala Hawk-eye, prostorski občutek pa je prešel v dvodimenzionalno sfero tradicionalnega klasičnega nastopa.
Kot kontrast deluje bolj pikantno barvita zvočna paleta druge skladbe z naslovom Restrung, ki je hkrati tudi kontrastno postavljena nasproti širokopotezni, dinamično razpeti in multidimenzionalni centralni skladbi Changeover, katere pogon in prostorska resonanca resnično jemljeta dih. Posnetka teh zadnjih dveh skladb, ki sta nastala v Studiu 26 (RTV SLO) in v dvorani Sendesaal radijske hiše Hessischen Rundfunks v Hessnu, sta kvalitetna in ohranjata ravnotežje polnega prostorskega zvena prelivajočih se gestičnih tekstur, ki tvorijo pomemben strukturni moment Žurajevih stvaritev.
Na koncu se program plošče vrne v zanimivo sorodni zven trobil v stičišču s pihali, godali in tolkali. Runaround za trobilni kvartet in instrumentalne skupine tako kot Changeover in Restrung zavzeto, predano in natančni odigra Ansamble Modern pod taktirko fokusiranega Johannesa Kalitzkeja.
Za nameček najdemo na DVD-ju še skladbo Top spin za tolkalni trio, ki ponuja svež vpogled v dramaturški vidik stvaritve. Značilen neustavljivi tok Žurajevih del se v tej skladbi ujame med dva ognja, ko se sosledje barvnih odtenkov palčk in cevk v enakomernem utripanju izmenjuje z neusklajenimi kakofonijskimi odseki in prehodi v organske preplete in redčenja. Posebno zanimiv je ta tok, ko pozorno spremljamo dogajanje na odru.
Med odlike nove izdaje spadata tudi logičen dramaturški lok in in kvalitetna igra Ansambla Modern in Orkestra Slovenske filharmonije. V njunem igranju so premikajoče se zvočne mase mestoma zažarele v gestičnem spektaklu potresnih premikov. K tej bogati slušni izkušnji pa pomemben delček prida še knjižica s poglobljenim zapisom Egberta Hillerja, ki opisuje skladbe ter pojasnjuje povezavo med intuicijo in algoritmi oziroma razlaga skladateljski postopek in zvočne vizije Žuraja.
Vsebina plošče je kompozicijski presežek predvsem na ravni glasbenega materiala. Žurajeva glasba predstavlja transcendenco definicije Glasbe kot organiziranega zvoka. Popolnoma jasno je, da skladatelj nekaj pripoveduje, in morda se je treba vprašati, kaj in o čem? Slutim, da transcendiranje še ni doseglo idejne, filozofske ravni, ki tvori presežen umetniški izraz.