Trgovina za izbrance

V primerih, ko veliko uporabnikov uporablja veliko število avtorskih del različnih avtorjev, bi bilo nesmiselno in neučinkovito, če bi vsak avtor sam upravljal s svojimi pravicami. Na primer tako, da bi vsaki radijski postaji ali trgovini, v kateri se predvaja glasba, izdal dovoljenje za uporabo njegove glasbe in za to izterjal primeren honorar. Zato je za tovrstno množično uporabo avtorskih del v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) določeno, da se avtorske pravice lahko uveljavljajo samo skupinsko (kolektivno), za vse avtorje hkrati, preko kolektivne organizacije.

Zaradi večje učinkovitosti in racionalnosti poslovanja se dovoljenje za uveljavljanje istih pravic za isto vrsto avtorskih del praviloma podeli le eni kolektivni organizaciji, ki ima zaradi tega na tržišču upravljanja avtorskih pravic monopolni položaj. Vsaka kolektivna organizacija mora za opravljanje svojega dela pridobiti dovoljenje Urada za intelektualno lastnino in je podvržena nadzoru tega urada, ki ji lahko dovoljenje v primeru nepravilnosti odvzame.

Pri nas te naloge opravlja združenje SAZAS, ki je dovoljenje za uveljavljanje avtorskih pravic s področja glasbe pridobilo leta 1998.¹ Združenje SAZAS je kolektivna organizacija, ki zastopa avtorje glasbe in katere ključna naloga je, da od uporabnikov glasbenih del pobere nadomestila in zbrana sredstva razdeli med tiste avtorje, katerih dela se uporabljajo. SAZAS je organiziran kot društvo, katerega edina dejavnost je uveljavljanje in upravljanje avtorskih pravic na glasbenih delih in ki to dejavnost opravlja nepridobitno^.2

Zloraba prevladujočega položaja

Prevladujoči položaj na trgu, kakršnega ima SAZAS, sam po sebi ni v nasprotju z zakonom, prepovedana pa je zloraba takšnega položaja.³ Številni avtorji se pogosto pritožujejo, da denarja, ki ga v njihovem imenu pobere SAZAS, nikoli ne prejmejo. Pogosti so tudi očitki o neenakem obravnavanju članov, samovolji vodstva in netransparentnem poslovanju SAZAS-a.

SAZAS očitke zavrača in pojasnjuje, da se avtorji v SAZAS ne združujejo po svoji volji, pač pa jim to nalaga zakon, ter da je avtorska pravica zasebna lastninska pravica, za zaščito katere skrbi SAZAS.
Ukrepi Agencije za varstvo konkurence, Urada za intelektualno lastnino ter odločbe vrhovnega sodišča, sprejeti v zadnjih letih, njihovo zavračanje očitkov postavljajo v drugačno luč.

Spomladi 2011 je tedanji Urad za varstvo konkurence, zdaj Javna agencija za varstvo konkurence (v nadaljevanju AVK), izdal delno odločbo, s katero je ugotovil, da je SAZAS izkrivljal konkurenco med avtorji in s tem zlorabil prevladujoči položaj na trgu kolektivnega upravljanja avtorskih pravic na glasbenih delih.⁴
SAZAS je zoper odločbo AVK vložil tožbo, ki jo je vrhovno sodišče v začetku letošnjega leta zavrnilo in odločbo AVK potrdilo kot zakonito in pravilno.⁵

AVK je pol leta kasneje SAZAS-u zaradi zlorabe prevladujočega položaja s prekrškovno odločbo izrekla globo v višini 100.000 EUR, njegovim štirinajstim odgovornim osebam pa globo v skupni višini 77.500 EUR.

Razlikovanje med člani

SAZAS je (vsaj) v letih 2006–2009 delil svoje članstvo na redne člane, ki imajo glasovalno pravico na skupščini, in izredne člane, ki te pravice nimajo in zato ne morejo vplivati na sprejemanje odločitev.
Redni in izredni člani SAZAS-a so se razlikovali tudi v tem, da se je redne člane na skupščino vabilo s pisnim vabilom, izredne pa preko oglasne deske, ki se nahaja v prostorih SAZAS-a v Trzinu.

Iz podatkov, ki jih je od SAZAS-a pridobila AVK med postopkom nadzora, izhaja, da je imel SAZAS leta 2005 262 rednih članov in da je takrat cenzus za vstop v redno članstvo znašal 1.000,00 EUR. Redni član je lahko postal le avtor, čigar prihodek od nadomestil za uporabo njegove glasbe je presegel ta minimalni znesek.

Leta 2006 je bilo rednih članov 273 in zunanjih 3996. Istega leta je bilo sprejeto pravilo o povišanju cenzusa za vstop v redno članstvo na 4.000,00 EUR. Povišanje cenzusa je bilo sprejeto na skupščini, na kateri je bilo prisotnih 74 članov, kar predstavlja 1,7 odstotka vseh tedanjih članov SAZAS-a. V letu 2008 je bilo tako rednih članov zaradi povišanega cenzusa le še 187, zunanjih pa 4672.

Po oceni AVK prihaja zaradi takšnega razlikovanja pri možnosti odločanja članov do odločitev, ki izkrivljajo konkurenco.

Zaradi tega je bilo SAZAS-u naloženo, da mora vsem avtorjem zagotoviti enako glasovalno pravico na sejah skupščine, in to ne glede na obliko članstva. Poleg tega mora SAZAS vabila, dnevni red in gradivo za vsakokratno sejo skupščine objaviti na svoji spletni strani, da bodo dostopni vsem avtorjem, s čimer bo zagotovljeno transparentno poslovanje.

Delitev zbranih nadomestil

SAZAS od uporabnikov glasbenih del pobira nadomestila glede na dejansko uporabo. AVK je ugotovila, da SAZAS delitev zbranih nadomestil opravi na podlagi statističnega vzorca, ki ga SAZAS sprejme vsako leto. Ta vzorec vsebuje kriterije za število predvajanj in z njim povezane količnike, ki se vsako leto spreminjajo po tem, ko so sredstva že zbrana in na določitev katerih vplivajo zgolj redni člani. Tako redni člani lahko dosežejo različno obravnavanje avtorjev, ki ustvarjajo glasbena dela iste zvrsti in kategorije, čeprav uporabniki za vsa avtorska dela plačajo enako nadomestilo.

Zaradi tega je bila minuta predvajanja največkrat predvajanih skladb vrednotena višje kot minuta predvajanja manj predvajanih skladb. Posledično so bile nekatere skladbe precenjene in druge podcenjene, kar pomeni, da so bila istovrstna glasbena dela obravnavana neenako. Tako so pogosto predvajani avtorji dobivali še višje honorarje, kot bi jim pripadali glede na dejansko uporabo. Tisti avtorji, katerih honorarji so bili nizki zaradi tega, ker so se njihove skladbe predvajale manj pogosto, pa so prejemali še manj, kot bi si zaslužili, če bi se upoštevalo le podatke o dejanski uporabi.

Tako je bilo ugotovljeno, da je SAZAS pri delitvi avtorskih honorarjev za leto 2006, ko je uporabil kriterij števila predvajanj in z njim povezane količnike, skladbe, ki so se predvajale več kot 400-krat, precenil za 40 odstotkov; skladbe, ki so se predvajale od 200 do 400-krat, je podcenil za 40 odstotkov; skladbe, ki so se predvajale od 11 do 200-krat, pa je podcenil za 92 odstotkov.

S takim sistemom količnikov je SAZAS ustvaril neupravičena razlikovanja med istovrstnimi deli, od katerega so imeli korist le tisti avtorji, ki so se predvajali več kot 400-krat, in sicer na račun vseh ostalih avtorjev, ki tega kriterija niso dosegli.

Avtor, čigar skladba se je vrtela več kot 400-krat, je prejel 40 odstotkov višji honorar, avtor, čigar skladba se je vrtela od 201 do 400-krat, je prejel 40 odstotkov manjši honorar, medtem ko je avtor skladbe, ki se je vrtela od 11 do 200-krat, prejel kar 92 odstotkov manjši honorar, kot ga je v njegovem imenu zbral SAZAS.

AVK je zato sklenila, da kriterij števila predvajanj in z njim povezani količniki neutemeljeno rušijo konkurenčna razmerja med istovrstnimi glasbeni deli, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da uporabniki za predvajanje največkrat predvajanih skladb ne plačajo višjih nadomestil.

Promocijski sklad

Poleg tega je SAZAS (od leta 2004 do vsaj 2009.) del vseh zbranih nadomestil odvajal v poseben promocijski sklad, ki naj bi bil namenjen promociji kulturnih dejavnosti, za kar pa SAZAS ni imel zakonske podlage.

Tudi glede sredstev, odvedenih v promocijski sklad, je bilo ugotovljeno, da so se delila na podlagi netransparentnih, subjektivno in retroaktivno določenih pravil, na katera so lahko vplivali le redni člani z glasovalno pravico.

Iz podatkov, ki so bili zbrani v postopku pred AVK, izhaja, da je bil, denimo, v letu 2006 del sredstev promocijskega sklada razdeljen med 100 najuspešnejših avtorjev po višini zbranega letnega nadomestila. Ti avtorji naj bi glede na pojasnila SAZAS-a zaradi svoje uspešnosti prispevali k razvoju kulture, zato jim je bilo za spodbujanje avtorske ustvarjalnosti v letu 2007 (iz promocijskega sklada za leto 2006) izplačanih skupaj 269.671,65 EUR oziroma dobrih 70 odstotkov vseh sredstev promocijskega sklada za leto 2006.

Nepravilnosti pri odvajanju zbranih nadomestil v promocijski sklad SAZAS-a je v ločenem postopku nadzora ugotovil tudi Urad za varstvo intelektualne lastnine.⁶ Ugotovil je, da je SAZAS v obdobju 2005–2010 v nasprotju z zakonom⁷ v promocijski ali drug podoben sklad avtomatično odvajal del zbranih avtorskih honorarjev, ne da bi za to pridobil izrecno soglasje vseh avtorjev.

Zaradi tega so vsi avtorji ali imetniki pravic v teh letih dobili manjši delež zbranih sredstev, kot jim je dejansko pripadal. SAZAS-u je bilo z odločbo urada odrejeno, da mora vsa nezakonito odvedena sredstva vrniti in razdeliti med upravičence.

Izrečeni ukrepi in globa

AVK je SAZAS-u odredil, da mora prenehati z opisanim ravnanjem in da mora sprejeti določene ukrepe, s katerimi bodo odpravljene kršitve in njihove posledice. Med drugim je bilo SAZAS-u naloženo, da mora vsem avtorjem zagotoviti enako glasovalno pravico, da mora na svoji spletni strani objavljati vsa vabila in gradiva za seje skupščine in objavljati pomembne informacije o obračunih in izplačilih avtorskih honorarjev, na podlagi katerih bodo vsi avtorji lahko preverjali obračunano nadomestilo.

Nekatere od teh ukrepov je SAZAS sicer sprejel,⁸ a odločbe očitno še ni v celoti izvršil, zato je AVK zoper SAZAS letos izvedla še postopek o prekršku, v katerem je bila SAZAS-u izrečena globa v višini 100.000,00 EUR, kar predstavlja približno 4 odstotke upoštevnega prometa oziroma manj kot odstotek upoštevnega prometa za vsako leto kršitve.

Globo v tej višini je AVK določila zato, ker je ocenila, da jo bo SAZAS lahko odplačal brez znižanja avtorskih honorarjev, pač pa z izboljšanjem lastnega poslovanja, ki naj bi se tako približalo drugim učinkovitejšim kolektivnim organizacijam iz drugih držav, ki avtorjem izplačujejo znatno višji delež prihodkov kot SAZAS.

Nezakonita tarifa za obračunavanje nadomestil

V sodnem postopku pred vrhovnim sodiščem je bilo nadalje ugotovljeno, da ena izmed tarif, po kateri SAZAS obračunava nadomestila, ni veljavna. Gre za tarifo za javno priobčitev glasbenih del, ki je bila sprejeta leta 2006 s Pravilnikom o javni priobčitvi glasbenih del.⁹ To tarifo je SAZAS sprejel z obrazložitvijo, da gre za pretvorbo tolarskih zneskov v evrske, pri čemer pa so bili zneski tarife glede na prej veljavno tarifo (iz Pravilnika, sprejetega leta 1998) dejansko precej povišani.

Na nepravilnost postopka sprejema tarife je sicer že leta 2007 opozoril Urad za varstvo intelektualne lastnine,¹⁰ vendar jo je SAZAS kljub temu še naprej uporabljal in po njej odmerjal nadomestila. O tarifi je leta 2011 odločalo vrhovno sodišče,¹¹ ki je razsodilo, da tarifa ne more imeti pravne veljave, saj ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvidel zakon.

Vrhovno sodišče je pojasnilo, da glede na takrat veljavno zakonsko ureditev SAZAS tarife ne bi smel sprejeti oziroma je spremeniti enostransko, ampak bi to moral doseči s pogajanji z reprezentativnim združenjem uporabnikov, do česar pa ni prišlo.

Stališču vrhovnega sodišča o neveljavnosti SAZAS-ove tarife (iz leta 2006) dosledno sledijo tudi vsa ostala sodišča, pred katerimi SAZAS uveljavlja plačilo nadomestil.

Sodišča tako v številnih postopkih, ki jih vodi SAZAS zoper neplačnike nadomestil, SAZAS-u sicer priznavajo zahtevek za plačilo, vendar le v višini, kakršno sme zahtevati na podlagi tarife, ki je bila sprejeta s pravilnikom iz leta 1998.¹²

Na nove nepravilnosti v zvezi s SAZAS-ovimi tarifami je Urad za intelektualno lastnino opozoril tudi v začetku leta 2013, ko je ugotovil, da je SAZAS v nasprotju z ZASP enostransko določil začasno tarifo za kabelsko retransmisijo avtorskih del s področja glasbe, čeprav je taka tarifa že bila določena leta 1998.¹³

Mi smo SAZAS!

Kolektivno upravljanje pravic je za avtorje ključnega pomena in ga je treba ohraniti in predvsem izboljšati do te mere, da bo dejansko služilo kot pravičen in učinkovit sistem, ki bo poskrbel, da bodo vsi glasbeniki za svoje delo ustrezno plačani.

Zbranih nadomestil morda res ni vedno mogoče ali stroškovno upravičeno razdeliti med upravičene avtorje glede na dejansko uporabo avtorskih del. Zelo verjetno so zneski nadomestil, kakršni so veljali leta 1998, danes res prenizki in bi jih bilo treba ustrezno valorizirati. Nemara bi bilo treba ponovno razmisliti tudi o tem, ali je z zakonom predvideni postopek sprejemanja tarif primeren.

Vendar zahteva po ustreznem in učinkovitem varstvu avtorskih pravic še ne opravičuje razlikovanja med avtorji, arbitrarnih delitev in nepregledne porabe zbranih nadomestil, ugotovljenih v postopkih pristojnih organov in sodišč. S takšnim ravnanjem SAZAS ne škodi le lastni podobi in podobi tistih javnosti dobro znanih glasbenikov, katerih fotografije se pojavljajo na SAZAS-ovi spletni strani ob geslu »Mi smo SAZAS!«, temveč po nepotrebnem ustvarja vtis svoje neskončne in neupravičene grabežljivosti. S tem pa pravzaprav najbolj koristi tistim, ki za uporabo glasbe nočejo plačevati. 

1.  http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/kolektivno-upravljanje/

2. Tretji odst. 10. člena Statuta SAZAS-a, dostopen na: http://www.sazas.org/LinkClick.aspx?fileticket=sD7tL_fWPCw%3d&tabid=69.

3. Tako 9. člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5071.

4. Izrek odločbe je objavljen na spletni strani AVK: http://www.varstvo-konkurence.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ostali_dokumenti/arhiv_odlocb/odlocba277/, celotna odločba pa je dostopna na: http://www.uil-sipo.si/uploads/media/UVK_090-29_2011-2.pdf.

5. Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 24/2011 z dne 27. 1. 2014 je dostopna na spletni strani: www.sodnapraksa.si.

6.  Odločba št. 31221-29/2011-22/105 z dne 27. 1. 2014 je dostopna na spletni strani urada: http://www.uil-sipo.si/uploads/media/SAZAS_Sklep_31221-29_2011-22.pdf.

7. V 153. členu ZASP je določeno, da lahko kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti porabi le za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja.

8. Tako so npr. na SAZAS-ovi spletni strani www.sazas.si objavljeni podatki o opravljenih obračunih in izplačilih in sklepi organov SAZAS-a.

9. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 138/06 in je dostopen na spletni strani: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8251.

10. http://www.uil-sipo.si/uil/urad/o-uradu/novice/elektronske-novice/clanki/mnenje-ursil-v-zvezi-s-spremembami-tarif-sazas

11. Sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 15. 9. 2011, opr. št. II Ips 160/2011 je dostopna na spletni strani www.sodnapraksa.si

12. Glej npr. sodbe višjih sodišč opr. št.: II Cp 2484/2010, I Cp 3232/2010, I Cp 2786/2010, II Cp 4780/2010, I Cp 3674/2010, I Cp 65/2011, II Cp 2010/2012, II Cp 2927/2012, I Cp 2140/2012, I Cp 224/2013, II Cp 3034/2013, I Cp 593/2013, I Cp 1050/2013 in I Cp 3008/2013.

13. Sklep Urada za intelektualno lastnino je dostopen na: http://www.uil-sipo.si/uploads/media/SAZAS_Sklep_31221-7_2013-4in5.pdf.