Uspela delna vrnitev Miladojke (Youneed)

Ko je sredi poletja po spletu zaokrožil letak s fotografijo skupine Miladojka Youneed starejšega datuma (tam iz okoli leta 1990), ki je vabil na koncert v Novi Gorici, je sprožil kar nekaj začudenih pogledov in privzdignjenih obrvi: za kaj pravzaprav gre? Morda celo za neslano šalo ali nekakšno obliko (ne)vešče plasiranega medijskega spina, ki smo jih vse pogosteje deležni v zadnjem času. Celo mene, ki sem imel nekaj več insajderskih informacij (nenazadnje sem bil pred leti prisoten na eni izmed vaj v kleti ene izmed poslovnih stavb) in sem dobro vedel, da je aktivni krog okoli Mira Lovriča vse odločnejši in razmišlja, da bi si po nevtralnem naslovu Neuro ponovno pripel legendarno ime Miladojka Youneed, je datum in prostor prvega špila po letu 1998 presenetil do te mere, da sem moral vnaprej preveriti, če vse to drži. Vajeni smo namreč, da se okoli povratkov z vseh strani ustvarja brezrezervni džumbus, tokrat pa je vse potekalo malodane v splošni ilegali, kot da nikomur ne bi bilo v interesu, da se pred odrom zbere večja množica ljudi. Celo danes, nekaj dni po koncertu, me znanci sprašujejo, ali se je sploh zgodil in zakaj nikjer niso mogli zaslediti nobene informacije o njem; in tu gre celo za osebe, ki konkretno in aktivno krmarijo po glasbenih vodah. 

Četudi s priložnostnim oziroma ad hoc koncertom, je Miladojka Youneed po dvajsetih letih torej nazaj. V četrtek nam je pred razpoloženim občinstvom na ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici predstavila nove in stare oblike vrtoglave prodornosti in sintetične lahkotnosti ter jasno nakazala aktivne smernice za prihodnje poteze. Od tod poti vodijo v različne smeri, vendar je videna/zatečena lakota po ustvarjanju zagotovo odlična vzpodbuda in vodilo za Miladojkine naslednje korake.

Miladojka Youneed je zasedba, ki ne potrebuje dokazovanja navzven. Vprašanje je, če ga je sploh kdaj potrebovala. Že od prve kasete, izdane za založbo FV ŠKUC (1986), še zlasti pa od vinilnega prvenca Ghastly Beyond Belief (1987) se je v domačem alternativnem prostoru odcepila kot edinstveni pojav, ki je znotraj svojega brutalnega pop-cora združeval nezdružljivo ter na obredni način vdahnil življenje vrsti amorfnih in neurejenih zvokov. Rezultat je bila trendovsko izolirana glasba brez kakršnekoli šablone. In po slišanem na dobro uro trajajočem koncertu sodeč, Miladojka (Youneed) leta 2018 prav nič ne zaostaja za svojim nekdanjim sporočilom. Genetika zvočenj je ostala nedotaknjena; morda je na trenutke le nekoliko manj robata kot nekoč, vendar je še vedno navdahnjena s čvrstim ritmom, inštrumentalnimi rafali in dadaističnim vokalom. Osnovno vodilo benda ostaja zvok, najprej reciklaža že slišanega in potem (po)ustvarjanje in sintetiziranje njegovega novega karakterja, ki pa ne zveni retro, kot bi mnogi pričakovali. Miladojka znova napada z vsemi sredstvi, ki so ji na voljo, da doseže pravi učinek živalskega plesnega cora, kjer agresija ni sredstvo samo po sebi, temveč izključno reakcija na napetost in kaos, ki vladata med sposojenimi elementarnimi stilskimi prvinami. Bistvo Miladojkine glasbe in tokratnega koncerta – vključno z refleksijami na nekaj špilov benda s konca osemdesetih in skozi devetdeseta, še posebej v dvorani na Primskovem pri Kranju (november 1990) – je vedenje, da na koncu vsakega raziskovanja hrupa ostaja lahkotna melodičnost kot sila sproščen odvod od vse poprejšnje nakopičene pompoznosti. Miladojka nas tudi tokrat ni izneverila v (pre)drzni zvočni in jezikovni sintetizaciji vsega, kar ji v tem trenutku pade na pamet. Lahko smo pikolovski ter ji očitamo nekaj izvedbene zarjavelosti, zlasti nekateri prehodi so malce šepali, vendar je bilo za prvi špil po dvajsetih letih, in še ta v okrnjeni zasedbi (zato uradni podpis Miladojka, brez Youneed), prikazano/slišano povsem v skladu s pričakovanji. Ko se s počitnic vrneta še David Jarh (trobenta) in Mario Marolt (teorski saksofon) ter se pridružita Lovru Ravbarju (altovski saksofon), Jerneju Trobentarju (kitara), Romanu Rateju (bobni) in Miru Lovriču (bas kitara in vokal), bo zasedba dodobra zvadila material za jesensko ex-SFRJ turnejo. Pri tem je treba opozoriti, da je program sestavljen iz povsem novih skladb, katerim pa pridodajo nekaj iz železnega Bloodylon repertoarja (Espagnol, Reel Love, Ja-Ku-Za).    

Četudi s priložnostnim oziroma ad hoc koncertom, je Miladojka Youneed po dvajsetih letih torej nazaj. V četrtek nam je pred razpoloženim občinstvom na ploščadi Silvana Furlana v Novi Gorici predstavila nove in stare oblike vrtoglave prodornosti in sintetične lahkotnosti ter jasno nakazala aktivne smernice za prihodnje poteze. Od tod poti vodijo v različne smeri, vendar je videna/zatečena lakota po ustvarjanju zagotovo odlična vzpodbuda in vodilo za Miladojkine naslednje korake. Mi jih bomo seveda spremljali …