Violinček med plesnimi ritmi in ljudsko pesmijo

Založba ZKP RTV Slovenija je novembra 2012 izdala glasbeni album Violinček s spremljajočo pesmarico in pobarvanko, oblikovano kot zbirko dopisnic. Komplet je urejen podobno kot prvi izdani Violinček (2010), kar obeta snovanje glasbene zbirke za otroke. Zamisel je več kot dobrodošla, saj bo omogočila objavo glasbenih del, napisanih za Otroški pevski zbor RTV Slovenija. V preteklosti temu ni bila namenjena posebna skrb, zato je velik del tovrstne produkcije RTV Slovenija ostajal v arhivu in je bil neizkoriščen.

Violinček je namenjen tako mladim poslušalcem in izvajalcem kot tudi učiteljem glasbe, zborovodjem, drugim glasbenikom, ki se ukvarjajo z otroškim petjem, ter seveda zainteresiranim staršem in vzgojiteljem. Pesmarica prinaša notne zapise pesmi, nekatere z izpisano akordično spremljavo, druge brez. Pobarvanka ni namenjena le barvanju, temveč vsebuje tudi besedila pesmi in s tem omogoča otroku, da si jih lažje zapomni, hkrati pa lahko svojo priljubljeno pesem pošlje tudi komu drugemu. Glasbeni album vsebuje poleg nanizanih skladb še sklop inštrumentalnih spremljav (10), ki jih pevci lahko uporabijo za podlago svojemu petju. Njihova poustvarjalnost je sicer uokvirjena z danimi tempi in interpretacijskimi značilnostmi posnete spremljave, kljub temu pa pomeni izziv za preizkušanje lastnih pevskih sposobnosti in spodbuja doživeto petje. Zelo pomembno vlogo pri tem imajo učitelji glasbe in zborovodje, ki usmerjajo in strokovno vodijo otroke pri njihovem petju tako, da je to intonančno in ritmično točno, da temelji na ustrezni pevski tehniki ter da so pesmi izvedene muzikalno in doživeto. Hkrati je komplet vir slovenskih skladb, ki jih zborovodje lahko umeščajo v repertoar otroških pevskih zborov ali pa jih predlagajo glasbeno nadarjenim otrokom za nastope na različnih prireditvah. Izbira in interpretacija posnetih skladb bo všeč tudi odraslim poslušalcem, saj jih nagovarja tako s plesnimi ritmi in aranžmaji kot z izborom ljudskih pesmi.

Glasbeni album Violinček (2012) v glavnem sklopu prinaša 19 otroških pesmi, ki so nastale ali so bile vključene v istoimensko radijsko oddajo (urednik Matej Jevnišek), ki je bila predvajana na 1. programu Radia Slovenija. Zaradi tega najprej slišimo avizo oddaje: skladbo Violinček (glasba Rudi Pančur, besedilo Milan Dekleva). V nadaljevanju se izmenjujejo glasbene novitete različnih slovenskih avtorjev ter slovenske ljudske in ponarodele pesmi. Nove skladbe so prispevali Primož Grašič (Dežnik in marela, Mačji general), Andraž Hribar (Sreča 1), Nino DeGleria (Sreča 2, priredba Aleš Avbelj), Matevž Goršič (Striček Milivoj), Tadeja Vulc (Trubadur, Oblak korenjak), Jaka Pucihar (Sonce) in Katarina Pustinek Rakar (Polž). Kljub raznoliki glasbeni poetiki naštetih skladateljev najdemo rdečo nit v prevladujočem plesnem karakterju in vedrem značaju skladb. Izbrana uglasbljena besedila so tematsko raznolika, nekatera bolj nagovarjajo mlajše (npr. Sreča 1 Bojane Vajt) in druga starejše otroke (npr. Dežnik in marela ter Trubadur Petra Svetine). Lepo oblikovano petje Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija (zborovodkinja Anka Jazbec) in njegovih solistov ob spremljavi profesionalnih glasbenikov bo prav gotovo naletelo na dober sprejem pri poslušalcih različnih generacij. Zvočno podobo glasbenega albuma popestrita skladbi v izvedbi Andraža Hribarja (Sreča 1) in Anike Horvat (Striček Milivoj).

Pri ljudskih in ponarodelih pesmih izpostavljam izbor pesmi iz različnih slovenskih pokrajin: Štajerske (Tri race, tri pure; Palček šlapka na gostijo; Laske si bom skravžlala), Gorenjske (Prišli so štirje mesarji), Koroške (Sijaj, sijaj sončece), Primorske (Kje, sončece moje), Dolenjske (Prvo leto ko sem služil) in Bele krajine (Pastirče mlado i milo). Nekatere pesmi so starejšega izvora, medtem ko lahko pri drugih tako v glasbeni gradnji kot v samem besedilu zaznamo časovno bližnji nastanek. Zelo dragoceno je, da jih slišimo v izvedbi otroškega pevskega zbora, saj s tem neposredno spodbujajo vrstnike k oživljanju in ohranjanju slovenske kulturne zapuščine. Prve ljudske pesmi so izvedene v enoglasju, sledeče v dvoglasju, vedno pa brez inštrumentalne spremljave. V ospredju je naravni način petja, s katerim se poskušajo pevci neizumetničeno približati petju, ki je značilno za posamezno pokrajino. 

Celotno zbirko odlikujejo ritmična in melodična pestrost skladb, harmonska barvitost, oblikovna raznolikost ter dobra inštrumentacija. Večina pesmi je s svojim glasbenim razponom primerna za otroke (izjema je Sreča 1 z malim g-jem kot najnižjim tonom). Posamezne skladbe zahtevajo že dobro izurjene pevce oziroma razodevajo, da so bile napisane za določen pevski sestav in ansambel. Za zborovodje otroških pevskih zborov bi bilo zelo dobrodošlo, če bi pesmarica vsebovala tudi klavirske izvlečke oziroma če bi bile nekatere spremljave bolj izpisane (npr. Striček Milivoj, Trubadur, Oblak korenjak, Polž). Seveda pa bi to zahtevalo drugačen format pesmarice, saj je zdajšnji prilagojen velikosti ovitka zgoščenke.