Zbor sv. Nikolaja Litija je z ubranim petjem obogatil nedeljski večer

Zbor sv. Nikolaja Litija nam je z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič in organistko Urško Vidic predstavil program, prepleten z deli sodobnikov in z deli iz zakladnice uspešnih starejših vokalnih del. In nekatere izmed njih je krasila orgelska spremljava. Zbor združuje pevce iz Litije, njene okolice in tudi drugih krajev osrednje Slovenije. Njegovo delovanje že več kot dvajset let bogati slovensko in evropsko zborovsko prizorišče. Loteva se inovativnih projektov, pri čemer se nekateri kažejo v odmiku od klasičnih zborovskih programov. Z dirigentko Heleno Fojkar Zupančič zbor vidno raste, saj ta v repertoar dodaja svežino, a vedno s spoštovanjem in z roko v roki s tradicijo. Pevci so pod dirigentkinim vodstvom prikazali odlično pripravljenost. Intonacija ni bila vprašljiva, besedilo je bilo podano razumljivo ter z občutkom do pomena. Nekaj več pozornosti bi morda veljalo nameniti le izgovorjavi vokalov oziroma njihovemu poenotenju skozi delo.

Takšnemu sporedu smo prisluhnili tudi tokrat. Premišljeno sestavljen vrstni red poslušalcem ni dovolil, da bi se med skladbami dolgočasili, ampak nas je skozi »Marijina dela« lepo popeljal v njihov interpretacijski svet. Koncert je bil razdeljen na dva dela. V prvem smo prisluhnili skladbam pretežno tujih skladateljev, kot so Joseph Descgermeier (Ave zvonček zazvoni), David N. Childs (Salve Regina), Jaakko Mäntyjärvi (Ave Maria), Ola Gjelo (Tota pulchra es Maria), Sergej Vasiljevič Rahmaninov (Bogorodice Djevo), ter dvema slovenskima skladateljema, Petru Jerebu (Že pada mrak v dolino) ter Alojziju Mavu (Pozdravljena, zemlje ti blagoslov). V drugem delu programa so prevladovala slovenska dela Silvestra Miheliča (O, gospa moja), Petra Jereba (Mirno nam plove čolnič življenja) ter Hugolina Sattnerja (S cvetlicami te venčamo in Marija, če gledam tvoj mili obraz), ob katere sta bili pripeti dve tuji ustvarjalni imeni, in sicer Karl Jenkins (Ave maria) in Emil Hochreiter (Smeji se maj). S skladbo Gospod te blagoslovi Johna Rutterja so nastopajoči zaključili koncert, in čeprav sklepna skladba ni posvečena Mariji, je lepo zaokrožila koncert. 

Pevci so pod dirigentkinim vodstvom prikazali odlično pripravljenost. Intonacija ni bila vprašljiva, besedilo je bilo podano razumljivo ter z občutkom do pomena. Nekaj več pozornosti bi morda veljalo nameniti le izgovorjavi vokalov oziroma njihovemu poenotenju skozi delo. Solisti Petra Skubic, Domen Vurnik in Žan Rojko so svoj part odpeli prepričljivo. Dirigentka je zbor vodila odločno, a z ravno pravo mero nežnosti, in poskrbela, da je zbor pri vsaki skladbi prikazal svojstven karakter. Kot organistka se jim je pridružila Urška Vidic, ki jo sicer poznamo kot odlično pianistko. In tudi v tej vlogi se je odrezala korektno. Njena spremljava je lepo obogatila zborovsko petje ter kljub razdalji odločno sledila roki dirigentke, ki je zasedbo vodila natančno, nasmejano in brez nepotrebnih kretenj. Zbor je skozi njeno vodenje takoj začutil, kaj želi. Iz zbora je tako skozi celotni koncert vel val zaupanja, odločnosti in predvsem veselja, da z nami deli dani repertoar.

Sakralni abonma v Novem mestu nadaljuje niz odličnih ter dobro obiskanih glasbenih večerov. Željni dobre glasbe tako že z veseljem pričakujemo naslednji koncert.