Zborovske Fantazije Andreja Makorja

Zgoščenka Fantazije je avtorski fonografski prvenec Andreja Makorja, ustvarjalca najmlajše skladateljske generacije. Fantazije obsegajo zborovski opus v izvedbi štirih izvajalcev, začenjajo pa z deli za otroški in mladinski pevski zbor. Makor v njih razkriva pretanjen občutek za besedilno podlago; izbira zanimiva, igriva ljudska besedila in celo njihove manj znane in manj predvidljive različice. Tako zazveni v izvedbi MPZ Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek cikel šestih pesmi Izštevanke in skladbi Nekaj je v zraku in Za dva groša fantazije. Posebno pozornost Makor posveča široko zasnovanim klavirskim pasažam, ki dajejo pripovedno karakterno ozadje ali pa so izrazno samostojne, solistične enote. Pianistki Tatjana Jercog in Sindija Šiško spremljata ostale glasbenike z jasnim občutkom za melodioznost in solistično dovzetno.

Kantali smo veselo – pogost istrski motiv – v priredbi za mešani zbor uvaja »odrasli« del zgoščenke. Izvedba MeMPZ Gimnazije Koper z dirigentom Ambrožem Čopijem je zastavljena v težkem tonu in tako preglasi sporočilo skladbe. Istrska motivika zaznamuje tudi nadaljevanje zgoščenke, ki ga je posnel MePZ Obala Koper z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Ta del Makorjeve ustvarjalnosti podpira krovni naslov – Fantazije. V okviru tonalnega, romantičnega prostora se avtor razkriva kot lirik, pripovedovalec, ki spremlja dramaturški koncept besedila, miljejsko raznolikost pa išče v različnih pesniških prostorih, pri čemer njegov jezik ostaja individualen in prepoznaven.

Za zaključni del zgoščenke je izvedbe prispeval APZ Univerze na Primorskem z Ambrožem Čopijem. Ta del zajema bolj raznolike Makorjeve svete, kar je lahko zanka in hkrati izziv za izvajalca. Poleg spleta petih »ljudskih miniatur« Istrska reštica so tu še Le tre Sorelle, Paisaje, Evening star, Nyne otpushchaeshi in Otche nash. Paisaje je impresionistično ozvočenje Lorcovih verzov. Obseg Evening star, podobno kot že Paisaje, postavlja pred ustvarjalca oblikovni in izrazni izziv, ki ga Makor rešuje pripovedno bogato. Z zadnjima dvema skladbama se Makor seli v pravoslavni liturgični svet in upočasnjuje dinamiko svojega podajanja.

Andrej Makor je mlad glasbenik; njegov zborovski jezik razkriva veliko mero znanja in skladateljske kilometrine in jasno začrtuje njegovo skladateljsko orientacijo. Njegovo glasbeno sporazumevanje je romantično, harmonsko bogato, zvočno polno, z nekaterimi prijemi popularno, predvsem pa izrazito lirično. V razmerju, ki ga skladatelj vzpostavlja med besedo in glasbo, so v bližnjem pogledu lirični izrazi, medtem ko humorni dovtipi včasih ostanejo semantično bolj na besedni kot na glasbeni ravni. Makorjeva ustvarjalna vnema mestoma prehiteva izrazni potencial in se tako ujame v past gostobesednosti, pa vendar skladatelj te trenutke spretno razplete z dobrim poznavanjem harmonskega sveta ter izraza posameznega glasu in zbora kot celote. Na zgoščenki Fantazije se tako izvrstno srečujeta nadobudnost mladega skladatelja in njegovih izvajalcev.