24.11.2021

Zgodbe iz Atlantika Robertine Šebjanič

V predstavitvi umetniške rezidence večmedijske in zvočne umetnce Robertine Šebjanič v CUK Kinu Šiška je bila tudi poetična sublimacija znanstvenega dela pod imenom Zgodbe iz Atlantika.

Marina B. Žlender

Robertina Šebjanič
Foto: Aleš Rosa / CUK Kino Šiška

Poetična sublimacija znanstvenega dela pod imenom Zgodbe iz Atlantika je zvočna instalacija Robertine Šebjanič, ki je bila 18. in 19. novembra predstavljena v Kinu Šiška. Zgodbe se delijo na šest poglavij in govorijo o morskem psu orjaku in nežni lovkarici ter njunem življenju v morju. Posredno se spoznamo tudi z oceanskimi vodnimi geografijami ter poslušamo pesmi in pripovedi o spreminjanju morskega okolja in poseganju v ta občutljivi ekosistem. Četrto poglavje, denimo, govori o oljnatih lučeh, katerih gorivo je bilo olje iz jeter morskega psa, kar je močno ogrozilo njegov obstoj. Pripoveduje torej o človekovem vplivu na naravno ravnotežje. Ko se poglobimo v umetniško podoživeti morski ekosistem, se v nas vzbudita dve vrsti asociacij: neposredne nas vračajo na morsko obalo, kjer sproščeno podoživljamo zvoke okolice, obenem pa nam pripoved in peta vsebina ne dopuščata, da bi zgolj »počitniško« sproščeno uživali, ampak ob pripovedi o protagonistih in posegih v njuno življenjsko okolje vzpostavita konfliktni kontrast s to idilo.

Pripoved je prepredena s petjem in poteka izmenično, med tem pa poslušamo tudi krike ptičev ter pljuskanje vode ob obalo in si ogledujemo črno-bele posnetke Atlantskega oceana, ki se predvajajo na treh mestih. Zvočniki so razporejeni okoli nas, da nas zvok in pripoved s pesmijo obdajata in se nas dotakneta celostno. Na sredini prizorišča so v krogu razporejene večje ampule z vodo, osvetlitev pa poteka v sojih, kot bi svetloba pronicala skozi drevesne krošnje. Druženje različnih čutnih vtisov nas napeljuje k sproščenosti in vživljanju v dogajanje. Robertina Šebjanič je mojstrica sublimirane zvočne pripovedi in s pretanjenim ušesom prisluškuje naravnemu okolju, pri čemer se poglablja vanj s pomočjo mikrofona. Njeno delo združuje znanstveno in ustvarjalno komponento, saj gre za poglobljeno študijo okolja, v tem primeru s pomočjo dveh živih vrst, ki med seboj komunicirata in trpita posledice človekovih posegov v njuno okolje in obstoj. 

Robertina se je z morskim psom orjakom in nežno lovkarico srečala na študijskem potovanju z znanstveno ladjo RV Celtic Explorer, ki je plula po severnem Atlantskem oceanu. V instalaciji je prikazala naravno področje Atlantskega oceana, ki ga je s pomočjo zvoka, videa in svetlobe sublimirala v celostno zasnovanem prikazu tega okolja. Ko se poglobimo v umetniško podoživeti morski ekosistem, se v nas vzbudita dve vrsti asociacij: neposredne nas vračajo na morsko obalo, kjer sproščeno podoživljamo zvoke okolice, obenem pa nam pripoved in peta vsebina ne dopuščata, da bi zgolj »počitniško« sproščeno uživali, ampak ob pripovedi o protagonistih in posegih v njuno življenjsko okolje vzpostavita konfliktni kontrast s to idilo. Naša zavest se hitro sooči s problematiko in posledicami našega ravnanja in nas usmeri v aktivno preizpraševanje po smislu ter v iskanje možnih alternativ. 

Projekt Zgodbe iz Atlantika: Selachophilia Cetorhinus maximus & Limaris hians so septembra 2020 premierno predstavili na otoku Inis Oírr, in sicer v sklopu programa EPK Galway 2020. Nazaj k naravi, bi rekel Rouseau. In mi mu pritrjujemo.