22.06.2021

Življenje kakor reka

Album Ti si rekla sonce, ki je letos januarja izšel pri Helidonu, je na videz klasični »best of«, vendar ni čisto tako.

Matej Krajnc

Ti si rekla sonce

Ivo Mojzer

Ti si rekla sonce

Helidon
2021

»Obstala sva brez besed, / ti si rekla sonce.« Mala plošča, ki je izšla leta 1976 s pesmijo Praviš mi s pogledi Dušana Velkaverha in Elze Budau na strani A, je zgolj še potrdila uspeh Iva Mojzerja, ki je takrat že sodil v vrh slovenske pevske ponudbe po zaslugi nekaterih uspehov na festivalih in sodelovanja na Evroviziji z zasedbo Pepel in kriPričujoča vinilna izdaja torej ne pove samo, kaj je Ivo Mojzer počel nekoč, ampak tudi to, kaj počne dandanes. Glasbeniki, ki sodelujejo na posnetkih, so raznoliki, aranžerji prav tako. Zvočna podoba ostaja popevkarska, a to je žanr, ki se mu je Mojzer kot rocker zapisal v sedemdesetih in mu omogoča, da v pesmih podaja nekatere sentimente, ki jih v rockerski preobleki ne bi mogel.

A Ivo Mojzer je šele začel. Začel je pravzaprav že prej, s harmoniko, fagotom in bobni, a v začetku sedemdesetih ga je Mojmir Sepe slišal peti in ga povabil na snemanje. Prosluli Polnočni kavboj, slovenski prepev filmskega napeva iz leta 1969, ki ga je namesto Elvisa pel Harry Nilsson, je na mali plošči izšel leta 1974, istega leta, ko je Mojzer zabeležil še dve uspešnici: Deček z ulice in Cifra-mož na festivalu Slovenska popevka. Obe sta ostali zabeleženi v zgodovini naše popularne glasbe, Mojzer pa je leta 1975 nastopil kot član zasedbe Pepel in kri na Evroviziji v Stockholmu. Vseskozi je bil tesno povezan z založbo Helidon, čeprav je prva kaseta izšla pri ZKP RTV Ljubljana. Vinilni prvenec z naslovom Prišla si kot nasmeh je izšel pri Helidonu, program LP-ja pa je pokazal, da gre za pevca, ki mu ni vseeno, kako so videti njegovi albumi. To se je z uspehom nadaljevalo v naslednjih desetletjih, ko Mojzer ni zgolj beležil uspešnih pesmi, ampak sestavljal albume, ki so pripovedovali zgodbe. 

Posebna zgodba je najnovejši album, Ti si rekla sonce, ki je letos januarja izšel pri Helidonu. Na videz gre za klasični »best of«, vendar ni čisto tako. Res je, da je na vinilki zbranih nekaj največjih Mojzerjevih uspehov, od naslovne pesmi do Polnočnega kavboja in proslulega Ezl-eka, s katerim je leta 1982 slavni mariborski »prostor pred Orlom« za vedno zapisal v anale krajev s kulturno dediščino. Vendar je na vinilni plošči tudi pester izbor novejših pesmi, ki so se pojavile na najrazličnejših albumih v zadnjih letih, ki jih spet izdaja pri Helidonu. Tako je na vinilki duet z Oliverjem Dragojevićem Prijatelj stari moj in še en duet, Življenje kakor reka je, tokrat z Rokom Ferengjo. Obe pesmi ste lahko v zadnjih letih poslušali na radijskih valovih. Med besedilopisci so Barbara Kolarič, Elza Budau, Vlado Kreslin in Adi Smolar. Mojzer je poleg interpretativne pevske dimenzije dodal še avtorsko, njegova novejša dela namreč nosijo močan skladateljski pečat.

Pričujoča vinilna izdaja torej ne pove samo, kaj je Ivo Mojzer počel nekoč, ampak tudi to, kaj počne dandanes. Glasbeniki, ki sodelujejo na posnetkih, so raznoliki, aranžerji prav tako. Zvočna podoba ostaja popevkarska, a to je žanr, ki se mu je Mojzer kot rocker zapisal v sedemdesetih in mu omogoča, da v pesmih podaja nekatere sentimente, ki jih v rockerski preobleki ne bi mogel. Glede na to, kar prihaja iz njegove delavnice zdaj, si upamo trditi, da bo diapazon svojih aranžerskih prijemov še razširil, saj mu ni treba iskati potrditev na lestvicah in v resničnostnih oddajah. Obenem je treba povedati, da umestitev pesmi tvori nekakšno novo zgodbo, konceptualni album, ki seže od korenin do sodobnosti, o čemer morda priča tudi peščena naslovnica. Na njej namreč ni klasične podobe protagonista, kot je to v navadi, obraz od blizu ali poprej dogovorjena poza. Ženska na plaži pod klobukom je sama, daleč naokrog ni nikogar, zgolj beležnica z Mojzerjevo fotografijo leži poleg nje. Je to spominska knjiga?