Zvočni kavelj 22

Poletna pripeka in ostale nevšečnosti niso skazile tradicionalno glasbeno karavano, ki jo že dobrih dvaindvajset let organizira Radio Študent. Klubski maraton 2022 se je v obdobju od 1. julija do 20. avgusta predstavil v petnajstih koncertnih nastopih in kot vselej v svoji bridki preteklosti prinesel svež in navdihujoč nabor neuveljavljenih domačih glasbenih izvajalk in izvajalcev. Lahko bi rekli, da za večino izvajalcev, ki so prišli skozi sito Radia Študent, tudi po finalnem večeru v ljubljanski Gala Hali odrske luči ne ugasnejo. Lahko bi naštevali na prste več rok imena domačih glasbenih izvajalk in izvajalcev, ki jim je uspel relativno velik met znotraj vseslovenske prepoznavnosti in popularnosti in so svoje prve koncertne, studijske, promocijske in medijske korake naredili pod budnim očesom Klubskega maratona.

Klubski maraton je zagotovo eden najbolj konsistentnih, uveljavljenih in pomembnih glasbenih projektov pri nas, ki vsako leto postreže s cvetoberom novih glasbenih imen, katerega odmev in domet ne ostane le v okvirih maratonske klubsko koncertne karavane. Lahko bi rekli, da za večino izvajalcev, ki so prišli skozi sito Radia Študent, tudi po finalnem večeru v ljubljanski Gala Hali odrske luči ne ugasnejo. Lahko bi naštevali na prste več rok imena domačih glasbenih izvajalk in izvajalcev, ki jim je uspel relativno velik met znotraj vseslovenske prepoznavnosti in popularnosti in so svoje prve koncertne, studijske, promocijske in medijske korake naredili pod budnim očesom Klubskega maratona. A to je tematika za kakšno širšo obravnavo kdaj drugič, tu se raje posvetimo letošnjim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki so se kot vselej v dosedanjih dvaindvajsetih edicijah Klubskega maratona predstavili tudi na kompilacijski zgoščenki. KM 22 je izšla pri hišni založbi Radia Študent, ZARŠ. 

Kiki je Laetitia Pohl, vsestranska mlada umetnica, ki v ekspresivno slikoviti glasbi združuje svoj intimni svet in dramaturško naravnano lirično izpoved, ki se sliši dovolj katarzično in monumentalno, na pol poti med novodobno drugo godbo in mladostniško melanholijo. Skladbi Skrita ura in Kamen nas popeljeta v čudovito obarvano okolje vsakdanjega čustvovanja in hrepenenja, kjer Kikina interpretacija deluje kot obliž za strta srca. 

LSDS Collective v svojem lucidnem večžanrskem konglomeratu rešeta motive in motoriko navadnih pojavov, od Nicholasa Cagea pa vse do Ajkule. Primarnemu hip hop izrazu fantje dodajo ščepec elektronskega olja, funk in rock začimb, kar skladbama daje prepotrebno sodobno obliko, ki mladostniško zvedavost, norčavost in ozaveščenost predstavi kot vsebinsko prednost v poplavi tovrstnih domačih trap lajk rap imen. Hrupno elokventni in direktni se slišijo fantje iz BibliBan, katerih spontano razvneti punk rock izraz poslušalca zadene naravnost v ušesa in možgane. Če kultni skupini Primus in Mr. Bungle že sodita v stari rock, potem sta zdaj dobili več kot adekvatnega naslednika v Slovenj Gradcu. Ta rosno mladi dijaški rock trio nam v obeh kompilacijskih skladbah, I Smell Sex in Insemination Mind, postreže z inovativnim, svežim, drznim in navdihujočim kitarskim izrazom, ki se ga ne bi otepali niti poprej omenjeni prvoborci rockovskega ludizma. 

Po razburljivem strunskem drgetanju se vsekakor prileže malce relaksacije, ki jo bo pozoren poslušalec pričujoče KM zbirke našel v skupini Masaž. Indie pop, ki nas sanjavo zaziblje v vročično jutro, kjer se ljubezenska pripoved ne sliši obrabljeno in zlajnano. Četudi skladbi nosita univerzalna naslova Plaza in Fantasi, se glasbena aviza v simbiotičnem pevskem objemu sliši dovolj nekonvencionalno in izvirno, da niti ni prostora za situacijsko patetiko in banalnosti. 

Primal Alchemy nas vrne v čas, ko se je raperska jedrnatost cepila s sebi kompatibilnimi žanrskimi reaktanti. Vsekakor gre za nov pogled, kot fanta pravita v skladbi The New View, kjer besednemu rafalu pot utira naracija elektronskega beata in kulturnega boja. Slednji je še bolj izrazit v skladbi Burn It Down, ki se sliši kot relikt časov, v katerih so kraljevali kultni Senser. Zadnji finalisti letošnjega KM 22 so hrupneži iz Decair, ki se v scenosledu skladb Scatter in Bliss predstavijo kot neukrotljivo sfriziran hard core bolid. Toda za razliko od morebiti pričakovane rušilnosti nas zasedba Decair posrka v svoj »čudoviti svet zlobe in nasilja« (če parafraziram kultni RŠ stripovski jingl, op. avt.), v katerem se počutimo jezni, a hkrati pogumno varni. Kajti Decair le projicira trušč grobih in robatih črt, ki ga je treba slej ko prej dati iz sebe. In koncert, tako kot tudi poslušanje tega albuma, se mi zdi najboljši način za energetsko praznjenje. 

Klubsko karavano lahko še zadnjič ujamete v petek, 26. avgusta, v Gala Hali na ljubljanski Metelkovi.