Zvokotokov Glasbeni simpozij humorno zadihal s publiko

Klub Cankarjevega doma je 24. oktobra gostil Zavod Sploh, katerega Zvokotok se je tokrat udejanjil z deli Vinka Globokarja in Uroša Rojka. Skladatelja sta letošnja slavljenca, vsak namreč slavi svoj jubilej, Globokar devetdeset in Rojko sedemdeset let. Njun bogati opus odraža izbrušeni umetniški osebnosti, ki sta se kalili na velikih svetovnih odrih in jima pripada mesto velikih tudi v domovini. Tako je dogodek Glasbeni simpozij privabil vse ljubitelje njune glasbe, in polni radovednosti smo se ozirali na oder, kaj bo prinesel večer. Nastopili so izkušeni glasbeniki: Irena Z. Tomažin (glas, predmeti), Anja Clift (flavta, predmeti), Špela Mastnak (tolkala, predmeti), Uroš Rojko (klarinet, predmeti), Matej Šarc (oboa, predmeti) in Luka Juhart (harmonika, predmeti). Ne glede na to, da je bil ta komorni zvočni sestav v celoti predviden, je deloval svobodno in navdihujoče. Glasbeniki so raziskovali svoja glasbila in se medsebojno dopolnjevali, dogajanje pa je delovalo kot zvočni laboratorij, v katerem nenehno brbota, se spaja, eksplodira in se iskri.

Prvi je bil na vrsti naslovni Glasbeni simpozij Uroša Rojka. Ta se je tokrat podal v izjemno bogato zvočno doživljanje ob posnetku, ki se je vklapljal v dogajanje. Njegovo razburkano površje je bilo stkano iz najrazličnejših zvokov, ki jih je moč izvabiti iz inštrumentov, posnetek pa je predvajal šumljanje vode, kar je bilo izhodišče za odzivanje nastopajočih. Njihova izvajanja so si sledila zdaj v skupnem igranju, zdaj spet v posameznih solih, pri čemer je bilo njihovo delovanje zvezno tekoče in spreminjajoče se, tako kot gosti preplet posnetka, ki je v nadaljevanju predvajal besedilo. Ne glede na to, da je bil ta komorni zvočni sestav v celoti predviden, je deloval svobodno in navdihujoče. Glasbeniki so raziskovali svoja glasbila in se medsebojno dopolnjevali, dogajanje pa je delovalo kot zvočni laboratorij, v katerem nenehno brbota, se spaja, eksplodira in se iskri. Ta neumorni mehanizem se je navidezno sprožal spontano in sproti ustvarjal nove in nove zvočne situacije, ki jih je vodila nevidna nit avtorjeve zamisli. Izjemne intelektualne sile Rojkovega ustvarjanja so nas povlekle v globine njegovih zamisli ob bujni zvočni domišljiji, ki nas je zaposlovala ves čas trajanja. Rdeča nit kompozicije in fiksni posnetki vendarle dopuščajo tudi svobodno improvizirane vložke, ki dajejo igri živost in spontani navdih, ta pa se vklaplja v predvideni tok dogajanja. Kombinacije sodelovanj so predhodno dogovorjene, njihova živost pa se iskri kot živahna diskusija na dano temo, pri čemer so ansambelski vložki časovno opredeljeni. Ta nevidni mehanizem daje skladbi okvir, da ne razpade v posamezne monologe, ampak se drži predvidene smeri in sproti ustvarja predvideno nepredvidljive trenutke. Prav ta forma delu daje lucidnost in odraža premišljeno zasnovo, ki nikakor ni hermetična ali rigidna, marveč se tekoče ustvarja po predvidenem procesu skupaj z nenehnimi digresijami posameznikov ali parov oziroma celotne zasedbe.

Vinka Globokarja poznamo po njegovem smislu za humor, in Skozi gozd simbolov si je skladatelj zamislil prav kot sprehod skozi množico duhovitih in posrečenih skečev, ponazorjenih z igro in glasbili. Njegova duhovitost je nalezljiva, pri ustvarjanju najrazličnejših zabavnih situacij pa si pomaga z množico pripomočkov, od starega telefona do šampanjca, ki je kot ura odprt v ravno pravem trenutku. Izvajalci so si nagajali, se zabavali, kričali, žvižgali, telefonirali, hreščali, hropli, skakali po odru in se ukvarjali z aktualno problematiko, zdravili visoki C s tabletami in tako dalje, pri čemer je vse te življenjske situacije spremljala ironija in raznorazni inštrumentalni učinki, da smo doživeli pravi pravcati glasbeni teater. Vinko Globokar je mojster povezovanja tovrstnih učinkov z glasbenimi efekti, ki jih podkrepijo, animirajo in poudarijo ironični pomen. Vsebina je v enaki meri ponazorjena s skeči izvajalcev in z inštrumentalnimi učinki ob dodatnih zvokih širokega nabora pripomočkov, ki služijo kot zvočila. Globokar je pravi vulkan dobre volje, ki brizga od pristne radosti do hudomušnih iskric najrazličnejših razpoloženj in situacij, na katere naletimo v življenju, vse do maškarade in burkaških trenutkov, značilnih za skladatelja. Vse priznanje mu gre za življenjsko ironično, mojstrsko in človeško noto, s katero prisrčno ponagaja in razvedri še tako zagrenjeno dušo.

Koncert je bil vpeljava v vrsto dogodkov, povezanih s slavljenci Vinkom Globokarjem, Lojzetom Lebičem, Urošem Rojkom in Borom Turelom. Novembrsko dogajanje bo ob spremljajočem Forumu nove glasbe, SOS abonmaju, Sobotni izobraževalni matineji in Mednarodnem muzikološkem simpoziju ob devetdesetletnici Lojzeta Lebiča in Vinka Globokarja ter Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev torej pestro, v veliko veselje vseh ljubiteljev njihove glasbe. Skladatelje bo na polno izpostavilo kot vidne osebnosti slovenskega glasbenega prizorišča.