Čao Portorož

Ljubljanska zasedba Čao Portorož deluje s polno paro od leta 2009. Istoimenski dolgometražni glasbeni prvenec je izdala leta 2011. Naslednje leto je prineslo obračun s slovenskim klubovjem v vrstah Klubskega maratona. Zdaj, konec leta 2013, pa je pred nami drugi album z naslovom ...

...  Čao Portorož. Drugi album z enakim naslovom kot prvi album istoimenske zasedbe? Da, minimalizem, ki se prepleta z drugimi načini v ustvarjanju zasedbe z imenom, ki pozdravlja pristanišče rož in se morda vozi z babico na jug. Ali odleti na vzhod v otvoritveni skladbi Evroazija, ki nas vpelje v album s pravim koncertnim zajemanjem sape za neusmiljeno nadaljevanje. Album je bil posnet v mariborski Pekarni, natančneje na odru Dvorane Gustaf, kar je dodatni pogoj za živ in pristen rockovski izdelek. Zvok na plošči je za razliko od tistega s prvenca nekoliko ostrejši, a ostaja zvest prvobitnemu izrazu zasedbe. Iz izjav benda, ki polnijo različne glasbene strani v trenutni evforiji ob izidu nove plošče, lahko izluščimo, da je bilo vodilo zasedbe pri produkciji druge plošče pravzaprav nadaljevanje prve, kar med drugim govori o tem, da se bend dobro počuti v svoji koži, v lastnem glasbenem izrazu. In rekel bi, da dobro in vdrugič še boljše. Ista ostaja tudi produkcijska ekipa na čelu s tonskim mojstrom Žaretom Pakom, ki je surovo hard-core-punk-rock podstat koval v začetku osemdesetih za bobni pri bendu O'Pizda, iz katerega je nastal Niet! Pakovo produkcijsko založniško glasbeno popotovanje pušča pečat v osrednjem toku slovenske popularne glasbe. Naj omenim le nekatera sodelovanja z zasedbami, kot so Siddharta, Dan D, Tabu in Demolition Group.

Drugi del nanizanke Čao Portorož vsebuje iste akterje, vendar je (z)godba še bolj napeta, tudi globlje zasanjana ter na trenutke drznejša in nič manj plesno dinamična (idealna je za poskakovanje na način udarjanja žoge z glavo pri nogometu, pogo, me prešine). Godba benda Čao Portorož pritegne s preprostimi napevi, kratkimi in neskončnimi repeticijami pospešenega ritma srca, katerega utrip umirja skozi surrealistične psihedelične krajine vse do nenadnega prebujenja v drvečo stvarnost. Besedila dveh vokalistov pripovedujejo, slikajo zgodbe v novodobni babilonščini, kjer se prepletajo različni in vendar podobni govori in pomeni besed. Zdi se, da besedila nastajajo iz ritmiziranih medmetov in besednih asociacij, ki nosijo sporočilo v eni sami vrstici in kot haiku odpirajo pot razmisleku in občutenju. Za razliko od prvenca Čao Portorož je drugi album krajši za štiri skladbe, kar dela album bolj zgoščen in intenziven. Osem skladb črpa iz zgodovinske zakladnice jugo rocka in ljubljansko zasedbo umešča v nadaljevanje punk rocka in novega vala, ki ga je v osemdesetih letih splavila beograjska kompilacija Paket aranžma. Vendar se mi ob poslušanju porajajo še druga imena alternativnih rock zasedb tako iz prostorov Titove Jugoslavije, kot so med drugim ljubljanska Miladojka Youneed, kot tudi sodobnikov iz post apokaliptičnih dežel nekdaj cvetoče države, na primer zagrebški Gatuzo, beograjski Repetitor ali Stuttgart Online in nenazadnje izolsko-postojnska naveza Dance Mamblita. Kljub prevladi južnoslovanskih jezikov se med skladbe pritihotapi francosko govoreči pesjan Chien, ki se v psihedeličnem izkustvu približa ustvarjanju super skupine Jane's Addiction iz devetdesetih let, ki domuje ob kalifornijski obali ter s surfi na valovih Tihega oceana. Uvod v skladbo Anže nas spomni na newyorške Beastie Boys, nadaljevanje morda celo na kanadsko zasedbo Nomeansno. In Sonic Youth; no, morda grem tu vendarle predaleč. Verjamem, da vse podobnosti in vplivi nikakor niso naključni, ampak so odraz dozorevanja glasbenikov brez predsodkov in odprtih ušes, ki jim izkušnje uspeva strniti v lastno glasbeno dogodivščino.

Album Čao Portorož je uradno izšel pri založbi Kapa Records pred dobrim tednom in je bil premierno predstavljen občinstvu z odra metelkovskega kluba Gala Hala, ki je pravzaprav koncertni domicil omenjene ljubljanske neodvisne založbe. Korenine založbe Kapa so vzniknile z Ortopunk festivalom, ki je od sredine devetdesetih predstavljal punk rock bende iz regije in je letos obeležil dvajset let od prve ponovitve. Založba Kapa je nekoliko mlajša in se z redno aktualno domačo založniško dejavnostjo uvršča med največje slovenske neodvisne založbe.

Ker je konec leta pregovorno čas za premislek o zemeljskem vrtenju v krogu, vračanju na začetek novega, naj zaključim v tem duhu. Tudi letošnje leto je prineslo kup odlične rockovske godbe na Slovenskem in ob samem koncu, tik pred začetkom novega, smo dočakali nov, drugi sonični izbruh vokalno instrumentalne zasedbe z vsestranskim imenom Čao Portorož, ki nas kljub razmeram v trenutni mikroklimi podalpsko-objadranske rodne grude ne bo pustil hladne in neodzivne.

@http://www.youtube.com/watch?v=h0YG3B2bTpM@