Glasbeni spektakel

Izraz »glasbeni spektakel« je v današnjem času senzacionalizma precej izgubil na svojem pomenu. V resnici so zares izjemna doživetja še vedno prava redkost tudi v svetu klasične glasbo, v katerem opažamo izjemno zgoščenost glasbenih talentov. Vendar s povsem mirno vestjo trdim, da nastop Kvarteta saksofonov Signum v Slovenski filharmoniji 7. februarja lahko označimo za pravi glasbeni spektakel.

Uspešna mlada zasedba, ki je s svojim neponovljivim glasbenim izražanjem očarala poslušalce na številnih evropskih glasbenih prizoriščih, je v Ljubljani nastopila v sklopu večje turneje, ki obsega nekaj deset koncertov. Kvarteta tukaj ne bomo posebej predstavljali – več o njem lahko preberete v že objavljenem pogovoru. Tokrat se torej posvečamo njegovemu nastopu v Slovenski filharmoniji, ki je potekal v organizaciji Cankarjevega doma.

Spored je bil jasno razdeljen na tri sklope. Prvega sta tvorili dve »klasični« deli, in sicer priredba Mozartovega Godalnega kvarteta v D-duru št. 21, KV 575 ter Kvartet za štiri saksofone v B-duru, op. 10 Aleksandra Glazunova, ki predstavlja enega izmed temeljnih del saksofonskega »železnega repertoarja«, saj je Glazunov z njim pomembno prispeval k uveljavljanju te zasedbe v klasični glasbi. Z variacijami in finalom kvarteta ruskega mojstra so nas mladi glasbeniki prepričali o svoji tehnični virtuoznosti ter bogatem spektru dinamičnih in barvnih učinkov, s katerimi znajo spretno obarvati najrazličnejša vzdušja, podana v slogovnih variacijah na rusko temo. Priredba Mozartovega kvarteta pa je bila toliko bolj očarljiva zaradi izjemne prefinjenosti fraziranja in oblikovanja posameznih tonov, ki smo jih bolj vajeni pri izvedbah na godalih, medtem ko smo si doslej pri pihalni zasedbi tolikšno mero prefinjenosti le stežka predstavljali. Mozartova mojstrovina s to priredbo v interpretaciji Kvarteta saksofonov Signum ni izgubila niti kanca svoje pričevalnosti, pravzaprav je pridobila novo, iskrivo in življenja polno zvočno podobo.

Druga polovica koncerta se je začela v zatemnjeni dvorani, v kateri je izzvenel Adagio za godala Samuela Barberja v priredbi za kvartet saksofonov izpod peresa Johana van der Lindena. Tudi ta mnogokrat slišana in vsem dobro znana skladba je doživela izvirno interpretacijo, ki jo je zaznamovalo predvsem intimno vzdušje, ki je izraslo iz poosebljenega pristopa h glasbenemu delu in ga je bilo moč občutiti skozi celotni večer. Barberjev Adagio je skupaj z Gershwinovo Suito na teme iz opere Porgy & Bess v priredbi Sylvaina Dedenona tvoril drugi tematski sklop – priredbe priljubljenih, širšemu občinstvu znanih »hitov sodobne klasične glasbe«. Vendar tudi tokrat ni šlo za že slišano, že doživeto, temveč ravno nasprotno za sveže podoživeto glasbo.

Po teatralnem Gershwinovem finalu se je zaključil spored, ki je bil napovedan na koncertnih listih. Mladi saksofonisti so nas spretno pustili nepotešene; po takšnem koncertu si pač želiš slišati še in še ... In ravno to smo dobili, namreč tretji sklop glasbe, cikel dodatkov, pravi spektakel! Fantje so na veliko veselje občinstva zaigrali nekaj skladb s svojega albuma Balkanication. Kolo in čardaš sta žanra, s katerima se je v celoti razkril ognjevit temperament in iskrena muzikalnost vseh štirih članov zasedbe, očitno zaljubljenih v glasbo in navdušenje svojih poslušalcev. Skratka, kdor je zamudil ta koncert, je veliko zamudil.

Člani Kvarteta saksofonov Signum enako prepričljivo izvajajo glasbo zelo različnih žanrov in slogov. To jim omogoča predvsem visoka tehnična in umetniška raven igre vsakega posameznika, zlita v skupno izražanje. Rezultat je homogen, barvno in dinamično pester zvok kvarteta ter njegova neverjetna prožnost in prilagodljivost. Kvartet spoštuje slogovne okvire izraznosti slehernega dela, vendar ga radodarno napolni še z lastno intimno izpovednostjo ter s tem bogati svetovno zakladnico vrhunskih interpretacij del, ki jih najdemo v njegovemu repertoarju.