Heloiza (in Abelard)

Komorna opera Heloiza (in Abelard) je delo slovenskega skladatelja Petra Kopača po libretu Milana Dekleve. Libreto izvrstno izpostavi odnos med zgodovinskima ljubimcema Petrom Abelardom in Héloise d'Argenteuil ter reakcijo cerkvenih krogov na to zvezo. Zaljubljenca sta upodobila sopranistka Katja Konvalinka in tenorist Edvard Strah, ki sta se odlično vživela v vlogi. Katja Konvalinka je s čutečim sopranom znala izraziti strast in predanost ljubezni ter življenjsko modrost ljubeče ženske, ki ostaja lucidna intelektualka in partnerju nastavlja zrcalo, pred katerim ta zašibi in raje izbere svoje ambicije. V zgodbo sta vpletena še sv. Bernard (Darko Vidic) in Peter Častitljivi (Janko Volčanšek), ki si nista edina glede usode para, saj sv. Bernard zagovarja stališče, da se mora Abelard kot zavezanec katoliški veri Heloizi odpovedati, Peter Častitljivi pa to vidi kot strahopetnost in zagovarja Heloizino ljubezen ter občuduje njen pogum. Abelard se ukloni pritiskom in strahu ter pošlje Heloizo v samostan. Opera Heloiza (in Abelard) je poetična drama nasprotij, ki prepriča zlasti s komorno zasedbo, saj izpostavi bistveno in glasovno plastično podaja like. Odlični libreto je postavljen v glasbeni okvir, ki mu ne manjka zrelosti in karakterno izklesanih oseb, katerim podstat diskretno daje orkester. Dramatični nastop protagonistov nas je pritegnil in vzbudil zanimanje za zgodovinska junaka, zato si delo vsekakor velja ogledati.

Vsi štirje liki so dobili izbrušeno podobo, izstopala pa je Katja Konvalinka s prepričljivo umetniško interpretacijo. Glasovno so ji parirali ostali trije protagonisti, pri čemer je Abelard sprva deloval precej viteško, zato je bil preobrat toliko bolj kontrasten. Baritonist Darko Vidic je bil pravšnja oseba za sv. Bernarda in je svoj lik podajal s kleno, čvrsto interpretacijo. Basbariton je najbolje ustrezal bolj dobrohotnemu in človeškemu Petru Častitljivem, čigar humani lik je vešče uprizoril Janko Volčanšek. Ta je značaj svojega lika podprl s toplo barvo glasu. Dogajanje se je intenzivno spletalo na minimalistično zasnovani sceni, ki je brez odvečnega dekorja prispevala k vzpostavitvi napetosti in nam pomagala, da smo se lažje osredotočili na glavne like. Te spremlja ozadje, na katerem se riše podoba ljubimcev v ljubezenskem plesu. Pri vživljanju v vsebino je bila zelo v pomoč vseskozi jasna in razumljiva dikcija nastopajočih. Katja Konvalinka je lik Heloize oblikovala vsestransko in izpela vso strast, predanost in ljubezen, ki je izgorevala ob sprva zainteresiranem Abelardu, čigar tenor je ustrezal podobi mladega učenjaka, ki se prvič sreča z ljubezenskimi čustvi, a jih sčasoma podredi lastnim ambicijam in pritisku okolja. Edvard Strah je Abelardu vdihnil odtenek viteštva, njegov svetli tenor se je lepo kristaliziral v začetni idili. Ko pa sta nastopila karakterno in glasovno močna sv. Bernard in Peter Častitljivi, se je njegov lik nekoliko umaknil in v ospredje je stopila Heloiza kot oseba, na kateri se lomijo kopja. Nastopajoči so prikazali več nasprotij, kot je strastna ljubezen proti nečimrnosti, ljubosumje, zaslepljenost in ambicije nasproti človečnosti in razumevanju človeške duše.

Ob tako napetem dogajanju je bila vloga orkestra v drugem planu. Podpora glasbenikov je bila enotna, čeprav je na trenutke orkester deloval repetitivno. Glasbeniki so bolj prišli v ospredje v dramatično poudarjenih trenutkih, ko so stopnjevali dogajanje z ekspresivno igro. Njihova vloga je bila izjemno pomembna opora pevcem, pri tem pa so glasbeniki znali ostati v mejah spremljevalcev in iz vsebine izluščiti bistveno. Glede na to, da gre za komorno opero, je bila vloga orkestra manjša od siceršnje in je delovala nekoliko asketsko.

Opera Heloiza (in Abelard) je poetična drama nasprotij, ki prepriča zlasti s komorno zasedbo, saj izpostavi bistveno in glasovno plastično podaja like. Odlični libreto je postavljen v glasbeni okvir, ki mu ne manjka zrelosti in karakterno izklesanih oseb, katerim podstat diskretno daje orkester. Dramatični nastop protagonistov nas je pritegnil in vzbudil zanimanje za zgodovinska junaka, zato si delo vsekakor velja ogledati.