Koralne melodije napolnile srca poslušalcev

V Novem mestu ne dobimo pogosto priložnosti prisluhniti koralnim melodijam skupaj s smiselno razlago sporeda oziroma vodenemu, na neki način izobraževalnemu koncertu. Pa vendarle smo v sredo, 6. novembra, v okviru Novomeškega sakralnega abonmaja v stolni cerkvi sv. Nikolaja poslušali Koralni zbor Akademije za glasbo Ljubljana pod vodstvom Toneta Potočnika, ki je postregel prav s tem. Pevci, mladi glasbeniki, ki so nadobudni študentje različnih glasbenih smeri, so se tokrat združili v zbor. Med njimi se je opazila razlika v pevski tehniki in v zagnanosti do te zvrsti, slišalo se je tudi odstopanje v petju melizmov. A dejstvo je, da je tovrstnih koncertov premalo in je prav, da se v koncertne sezone dodaja tudi zasedbe, kakršna je bila tokratna.

Pod okriljem Akademije za glasbo delujejo kar štirje zborovski sestavi, poleg mešanega, komornega in dekliškega še koralni zbor. Ta je pričel delovati v študijskem letu 1993/94 na pobudo Toneta Potočnika in ponuja bogato izkušnjo duhovne razsežnosti vokalne glasbe in stik z njenimi izviri. Dragocena je povezava s kraji oziroma prostori, ki so še ali so bili namenjeni izvedbi te zvrsti glasbe ter njena vključitev v izvorno obredje.

Organist, zborovodja in pedagog Tone Potočnik je koncert zasnoval v okviru štirinajstih postaj. Na vsaki smo dobili vpogled v določeno razsežnost korala in iskanja njegove vzporednosti z drugimi področji. Postaje so bile tematsko oblikovane: 1. Zdravilna moč samoglasnikov; 2. Intervali, 3. Rojstvo solmizacije, 4. Časovni okvir gregorijanskih melodij, 5. Rojstvo melodije iz besede, 6. Radost božiča, 7. Melodija v povezavi s tremi centri telesa, 8. Dokončna zapustitev melodije na zadnjem zlogu besede aleluja, 9. Slovenska priredba koralne aleluje, 10. Pojav novih oblik, 11. Melodija v časovnih zamikih, 12. Več melodij v sočasni nadgradnji, 13. Melodija in vrhunsko polifono večglasje, 14. Zaključni blagoslov. 

Celotni koncert je bil razdeljen na štiri dele, vsak izmed njih pa je bil odpet v drugem delu cerkve. Tako smo prvemu delu koncerta prisluhnili v kripti, drugemu in zadnjemu za oltarjem ter tretjemu delu na koru. Iz enega predela cerkve v drugi del so se izvajalci premikali v procesiji, kjer so oživeli meniški koraki, ter s koralnimi melodijami zvočno napolnili prostor.

Pomembno poslanstvo koralne glasbe je v njenem preseganju zgolj akademskega glasbenega pristopa in povezanosti še z drugimi smermi življenja, predvsem tistimi, ki človeku omogočajo njegov duhovni razvoj. Koralni zbor Akademije za glasbo vodi čudovito poslanstvo po ohranjanju koralnih melodij. Melodije so večinoma enoglasne, in prav tu spoznamo težavnost izvajanja koralne melodije. Enoglasno petje je vendarle najtežje, napake in neskladnost zbora se takoj slišijo, in to zelo izrazito. Pevci, mladi glasbeniki, ki so nadobudni študentje različnih glasbenih smeri, so se tokrat združili v zbor. Med njimi se je opazila razlika v pevski tehniki in v zagnanosti do te zvrsti, slišalo se je tudi odstopanje v petju melizmov. A dejstvo je, da je tovrstnih koncertov premalo in je prav, da se v koncertne sezone dodaja tudi zasedbe, kakršna je bila tokratna. To je zgodovina – zgodovina, ki jo je treba ohraniti. Koral je molitev, ki se poje, in je pesem, ki se moli. Molimo tudi skupinsko, pa vendar vsakdo tudi malo zase, z rahlimi neskladji bodisi v izgovorjavi bodisi v poudarkih. In tako moramo sprejeti tudi tokratni koncert.