Generator novega slovenskega samospeva – šestič

Ideja iz tujine je v polnem zamahu. Po zgledu songSLAM-ov, ki so leta 2015 vzniknili v Ameriki in se razširili po Kanadi in Veliki Britaniji, je Theresa Plut, ki se je v Kanadi rodila slovenskim staršem, že leta 2019 format dogodka prenesla v Slovenijo, saj so glasbeniki ugotovili, da pri nas vlada veliko pomanjkanje novih samospevov. Cilj slovenskega spevSLAM-a je bil zato zelo jasen: oživiti slovenski samospev, spodbuditi nastanek novih del, povezati skladatelje in pevce ter ustvariti bolj sproščeno, neposredno koncertno izkušnjo. Tako kot na slamih poezije ali jazz jamih tudi spevSLAM dejansko aktivno spodbuja nastajanje novega art song repertoarja. Poleg tega se dogodek od klasičnega koncerta obrača k živi družbeni izkušnji, na koncerte pa prihaja tudi mlajše občinstvo, saj je vse odvisno od tega, koliko privržencev ima neka ekipa v dvorani. Skratka, ta projekt spreminja način, kako glasba nastaja in živi.

Pri tem projektu velja pravilo, da sodelujejo ekipe, sestavljene iz skladatelja, izvajalca in pianista, da nastajajo nova dela, ki jih premierno predstavijo na dogodku, zmagovalca pa izbere občinstvo. Rečemo lahko, da tako kot na slamih poezije ali jazz jamih tudi spevSLAM dejansko aktivno spodbuja nastajanje novega art song repertoarja. Poleg tega se dogodek od klasičnega koncerta obrača k živi družbeni izkušnji, na koncerte pa prihaja tudi mlajše občinstvo, saj je vse odvisno od tega, koliko privržencev ima neka ekipa v dvorani. Skratka, ta projekt spreminja način, kako glasba nastaja in živi.

Tudi letos so se morale ekipe prijaviti do točno določnega datuma, vse do točno določene ure, in število mest je bilo omejeno. Kar trinajst se jih je tokrat predstavilo na odru polne dvorane Kluba Cankarjevega doma. Raznolikost se je kazala v vseh pogledih: slišali smo skladbe, napisane v zelo tradicionalnem slogu, druge v zelo sodobnih tehnikah, nekateri so besedila napisali sami, drugi so uporabili tekste slovenskih pesnikov, opaziti pa je bilo tudi generacijsko raznolikost. Na oko bi presodila, da je bila razlika med najmlajšo in najstarejšo ekipo med 40 in 50 let. Občinstvo je imelo trideset minut za razmislek, klepet, pijačo, nato so se razglasili rezultati. Tretje mesto je pripadlo ekipi, ki so jo sestavljali Domen Gvozdanović kot avtor, Brina Vuković kot mezzosopranistka in Ana Pučnik za klavirjem; sodelovali so s skladbo Majska romanca na besedilo Kajetana Koviča. Drugo mesto so zasedli avtor Jurij Mušič, mezzosopranistka Andreja Miknić in pianist Jan Rener s skladbo Ob uri brezupa (besedilo Otona Zupančiča). Zmago so odnesli avtor Blaž Pirnat, baritonist Vitan Furlan Sketelj in pianistka Marie Tuhtan, ki so izvedli Večerni hlad (besedilo Srečka Kosovela).

Če izpostavim svoje favorite, bi zavoljo humorne tematike/izvedbe omenila skladbi Glej, ati, glej! Vozim kolo! (Matic Dokler in Ema Pavlič) in Masterchef s prekaljeno ekipo Sama Vovka, Gajo Sorč in Vito Kovše (besedilo Marka Rijavca) ter najmlajša obetavna nastopajoča, Andraža Babška in Eneja Fürsta, ki sta edina posegla po priredbi ljudske pesmi, Barčica po morju plava. Zmagovalna je po mojem izboru sodobna in tehtna skladba na besedilo Jožeta Udoviča, katere avtor je Nejc Poljanec (tega smo pred dnevi videli na odru festivala MENT v povsem drugem elementu), izvajalec pa baritonist Tilen Udovič, mladenič, ki se na glasbenem prizorišču pojavlja v več vlogah, sama sem ga nazadnje zasledila v glasbeni predstavi Kralj Matjaž na historičnih glasbilih. Slednji me je prepričal z lepim, čistim glasom in brezhibno dikcijo. Spremljala ga je Lucija Lorenzutti. 

Omenila bi še eno skladbo, Slovenščina danes (besedilo Štefana Miljevića) avtorja Marka Petrušiča, ki jo je zapel Miha Lampič. Ta ni sodila na oder spevSLAM-a, bi jo pa z veseljem predlagala za sodelovanje na festivalu šansona. 

Nagrade za prve tri so denarne, Društvo slovenskih skladateljev pa prispeva nagrade v obliki edicij in zgoščenk. Skladbe bo izdal spevSLAM in bodo na voljo preko spletne strani organizatorja.