Mladi solisti z malo manj mlado, zato pa prelestno muziko

Ustanova Gallus, ki že 30 let skrbi za pomoč in promocijo mladih slovenskih glasbenikov, je spet poseglo na svoje primarno področje delovanja. Tokrat so ob spremljavi odličnega madžarskega in mednarodno afirmiranega Komornega orkestra Mendelssohn iz Veszprema in pod umetniškim vodstvom dirigenta Petra Kovatsa pospremili na nove poti kar štiri mlade slovenske soliste oz. solistke. Na odru velike alias Kozinove dvorane naše osrednje koncertne hiše Slovenske filharmonije so v soboto, 7. dec. nastopili čembalistka Eva Dolinšek, violinist Rok Zaletel Černoš in flavtistka Dorotea Senica s harfistko Leto Križanič Žorž. Koncert je bil obenem posvečen letošnji 100.-obletnici rojstva nestorja in doayena slovenske zborovske glasbe, pedagoga in zborovodje Janeza Boleta (1919-2007). Njegove primarne kvalitete so bile vodenje prek 20 zborov, umetniško vodstvo Slovenskega okteta, APZ »T. Tomšiča«, Zbora SF in Slovenskih madrigalistov; s slednjimi in drugimi je pri nas »odkril« motete in madrigale J. P. Gallusa (plošča, 1968) in koral. O tem in še marsičem drugem je uvodoma spregovoril prizadevni sin Tomaž Bole in ves čas tudi pobudnik in vodja omenjene Ustanove. Njegova akribijska prizadevanja za vse to so več kot pohvalna in vredna, elokventna. Ne le mladost, ampak tudi izredne tehnične dispozicije in pa pristni muzikalni prijemi so prav smiselno nagradili kompletno in kompleksno slovensko glasbeno piramido. Iz nje, torej iz Ustanove Gallus pa se vseh teh 30 let črpa in dograjuje izvrstno (slovensko) glasbeno bogastvo, ki mu ni ne meje in ne konca.

Pretežno godalno sestavljeni madžarski ansambel (16) je brez dirigenta najprej pospremil na oder mlado in edino primorsko čembalistiko Evo Dolinšek. Ta je s solistično prepričljivo in ansambelsko dovzeto soigro dodobra prepričala v Bachovem Koncertu v d-molu, BWV 1052. Vse tri kontrastne stavke je z obveznimi kadencami izvedla v prepričljivih interpretacijah in jim dodala še kanček prepotrebnega črno-belega (visokega) glasbenega baroka. Pravo odkritje pa je bil tudi naslednji solist, violinist Rok Zaletel Černoš, nazadnje še (podiplomski) študent na dunajski Univerzi za glasbo. Njegov prepričljivi Mozartov Koncert v A-duru št. 5, KV 219 je v vseh treh stavkih pomenil novo in mladostno interpretacijo in hkrati tudi tisto (mladostno) soigro s spremljevalci (godalom sta se pridružila še /dva francoska/ rogova in oboa), ki je z občutljivo in natančno svileno Mozartovo glasbo, več kot prepričala. Finale pa je bil v okviru pogledov na celotno dramaturgijo koncerta več kot optimističen: v znamenitem Mozartovem dvojnem Koncertu v C-duru, KV 299 sta nastopili še flavtistka Dorotea Senica in harfistka Leto Križanič Žorž. Ob še eni dodani oboi v orkestru, je zdaj koncertni mojster in (prvi) violinist Peter Kovats je še sam stopil pred orkester in velika Mozartova »drama« za še en prelesten prikaz te muzike se je lahko začel. Razigrani in odlični solistki sta tako lahko razpeli svoja (mladostna) poustvarjalna jadra in vsi navzoči so se lahko dodobra sprostili ob tej še kako radoživi glasbi. Kadence obeh solistk pa so bile že prave mojstrovine, ki jih tu pa tam niso pričakovali tudi odlični spremljevalci, sicer stari znanci naše, slovenske glasbe scene; prav po zaslugi tandema Janeza in Tomaža Boleta. 

Ne le mladost, ampak tudi izredne tehnične dispozicije in pa pristni muzikalni prijemi so prav smiselno nagradili kompletno in kompleksno slovensko glasbeno piramido. Iz nje, torej iz Ustanove Gallus pa se vseh teh 30 let črpa in dograjuje izvrstno (slovensko) glasbeno bogastvo, ki mu ni ne meje in ne konca.