On – PI EM

… in ne PM, ne »originalni« Prešernov Povodni mož, na to so nas opozorili na novinarski konferenci. Upravičeno, kot se je izkazalo že na začetku muzikala. Nekje daleč zadaj je tema ugrabitve, a tu gre za zgodbo ugrabljenega v svet družbenih medijev. Urška je edina, ki se v muzikalu pojavi s svojim imenom. Poleg nje imamo še Natakarja, Prijateljico, Profesionalko, Profesionalca ter Maserko. Téma je sodobna in aktualna, saj že začetna scena na ekranih prikazuje elektroniko, lučke, obdajajo nas zvoki mobilnih telefonov, zvonjenja, skratka pasti sodobnega virtualnega sveta. V predstavi je nekaj momentov, kjer se fraze dolgočasno ponavljajo, in na teh delih bi se dogajanje dramaturško lahko nekoliko skrajšalo. Je pa šest mesecev dela vsekakor na plano prineslo številne potenciale, izjemen rezultat in gledalce na premieri ob koncu spravilo na noge.

Urška, wannabe spletna vplivnica, ni zadovoljna s tem, kar je dosegla, čeprav je zelo priljubljena. Hlepi po nečem več. S Prijateljico se odpravlja na ples in se pogovarja o Njem. Najvplivnežu z milijoni sledilcev. Natakar v lokalu se izkaže za Njegovo desno roko in Urško zvabi na usposabljanje. Tam njej in ostalim udeležencem prepovedo stike z zunanjim svetom, vsak dobi svojo napravo in vsakogar »vklopijo«. Motivacijski govori, učenje fotografiranja, objavljanja selfijev in ostalih veščin zapolnjujejo ves njihov čas. Kako ljudje v želji za nečim več hitro podležejo lepim besedam, obljubam, prepričljivim sloganom, karizmatičnemu voditelju. Vse to me je spomnilo na sekto Charlesa Mansona in na tragedije, ki so se in se še dogajajo v svetu. K sreči se Urški uspe izvleči iz primeža te zgodbe, predlagam pa, da si ogledate eno od repriz.

Besedilo je ustvaril Ambrož Kvartič, glasbo Neisha. Lahko rečem, da je prepoznavno njena, v grobem pop-rokovska, a vendar raznolikih žanrov. Napovedali so raznolikost, kaos in to, da si bomo songe požvižgavali, in verjetno bo res tako. Dobili smo vse napovedano. Pevsko je najbolj briljirala Raiven (Urška), ki se znajde tako na opernem kot na pop odru. Jure Kopušar kot PI EM prav tako ni razočaral, ne pevsko ne igralsko, tako da upam, da se še kdaj pojavi v kakem muzikalu. Tudi Luka Markus Štajer je pokazal vse svoje adute, izvrstno je odigral vlogo. Na odru je bil verjetno edini, ki dejansko ima pravo izobrazbo za pevca v muzikalih in izkušnje iz Londona. Profesionalca Jose in Maša Tiselj sta imela večinoma raperski vlogi, Prijateljica Tanja Pečenko pa se je lepo ujela in dopolnjevala z Urško. Edina nekoliko glasovno indisponirana je bila Aja Kobe kot Maserka, verjetno se bo še razvila. Ostale pevske sposobnosti z zborom vred lahko le pohvalim.

Poznavalka za ples nisem, tako da zgolj domnevam, da me nastopajoči niso prepričali, ker nimajo dovolj tovrstnih izkušenj. V predstavi je nekaj momentov, kjer se fraze dolgočasno ponavljajo, in na teh delih bi se dogajanje dramaturško lahko nekoliko skrajšalo. Je pa šest mesecev dela vsekakor na plano prineslo številne potenciale, izjemen rezultat in gledalce na premieri ob koncu spravilo na noge.