Praznik a capelle v Kinu Šiška? Kdo dvomi?

V Kinu Šiška se je odvila jubilejna, 10. edicija Popjazziade, festival, koncert, srečanje, revija (ali kakorkoli jo že poimenujemo) malih a capella vokalnih skupin.

Ko je organizatorka, vokalna skupina Jazzva, napovedala deseto Popjazziado, se je kljub temu, da zanimanje za a capello narašča, porodil kanček dvoma, saj je Kino Šiška veliko prizorišče. Res je, da je na prejšnjih edicijah Antonov dom pokal po šivih, a da bi se tokrat napolnila Katedrala … Kako smo se motili! In to povem z veseljem.

A capella se v zadnjih letih resnično razvija do te mere, da naše skupine, ki so včasih samo tipale in občudovale tuje vzornike, tem že »skačejo v zelje«. Če samo pogledamo Perpetuum Jazzile z razprodanimi koncerti v tujini, z razprodanimi Stožicami, s tremi koncerti vokalne ekstaze letos novembra ponovno v Cankarjevem domu in z ogledi YouTube kanala tega zbora, ki presegajo število ogledov kateregakoli drugega slovenskega benda, vidimo, da je tovrstna glasba v vzponu. Skupine se predstavljajo na showih talentov, video posnetki se uvrščajo med nominirance prestižnih nagrad, udeležujejo se izobraževanj z najboljšimi na tem področju, ki jim priznavajo visoko kakovost …

Prvotni dvom je bil tako čisto odveč. 450 obiskovalcev je skoraj tri ure uživalo v nastopih devetih vokalnih skupin, ki so trenutno v vrhu slovenske a capella glasbe. Pa ne samo v njihovi glasbi, temveč tudi ob spretnem in humornem povezovanju Klemna Bunderle, ki je za »tiste, ki so bili prisiljeni priti v Šiško« kar nekajkrat prikrito ali manj prikrito serviral rezultat nogometne tekme med Slovenijo in Anglijo. Napovedal je tudi, da bomo poslušali večer avtorske in prirejene glasbe, da pa prirejena glasba po mnenju nekega pop avtorja s slovenske scene tako in tako ni nič drugega kot avtorska.

Najprej smo poslušali Rozalije, ki so za dve priredbi poskrbele kar same. Štiri pevke so se za nekaj trenutkov prelevile v Ambrozije, kot jih je napovedal Bunderla, saj se jim je kot basist na odru pridružil Ambrož Kvartič (sicer član skupine Pushluschtae). Sledila je skupina Sonus, ki jo sestavlja pet pevcev, izvedenih v zabavi tako pred (šank) in med kot po koncertu in ki obenem poskrbijo še za zabavo poslušalcev. Zelo domiselno je bilo njihovo besedilo k skladbi Ne bodi kot drugi (Lainšček/Ditka), ki sta ga v »Ne bodi kot druge« prepesnila član skupine Robi Obrul in Ervin Šega. Seveda je skladba zazvenela v tipično moškem duhu. Fantje so nas poučili, kaj moramo ženske delati, da bodo zadovoljni.

Za njimi so oder znova zavzele ženske glasilke, prav dobre štiri (pd)4, med katerimi se skriva čisto njihova aranžerka. Vidi se, da Nataša Kocjančič sopevke dobro pozna in jim piše izvrstne priredbe »na kožo«. V tem smislu je izstopala skladba Teci punčka na besedilo Svetlane Makarovič.

Gostje večera so bili fantje skupine Spritz for Five. Tudi oni si priredbe pišejo sami, predvsem pa so publiko osvojili s sproščenostjo, humornostjo, poskusi nagovarjanja v slovenskem jeziku in z odličnim beatboxerjem.

O skupini Kreativo smo v Odzvenu že pisali, in tudi tokrat nas nastop ni razočaral. Član skupine Samo Vovk obvlada aranžiranje in dobro pozna zmogljivosti pevcev. Poslušalce je znova močno navdušila priredba glasbe Mojmirja Sepeta, glasbena oprema risanke Medved Bojan, ki se je vrtela na platnu.

V drugem delu smo najprej slišali kvartet 4Given, v katerem pojejo kar trije bratje. Skupina, ki veliko nastopa doma in po svetu, je svoje delovanje posvetila predvsem gospelu. Črnsko duhovno glasbo še nadgrajuje z elementi vocal playa, kar ni naključje, saj so pevci člani tudi drugih vokalnih skupin.

»Osmerec brez krčmarja« po imenu Pushluschtae sestavljajo fantje, ki so se spoznali že v srednji šoli. Sami si ustvarjajo priredbe, in tokrat so nas zabavali s priredbo vsem znane Opusove (in Laibachove) skladbe Life is life (ob tej priložnosti Kekec je Kekec), ki so ji nadeli besedilo Kekčeva pesem Kajetana Koviča. Solist je bil Ambrož Kvartič, ki je svoje delo opravil odlično, prav tako je z izjemnima solističnima partoma v ostalih dveh skladbah (Bluz in Are you gonna be my girl) nastopil Miha Sojar.

Bassless je skupina, ki je ni treba predstavljati, saj jo večina bržkone dobro pozna iz polfinala oddaje Slovenija ima talent. Prav tako je edina, ki se ji je (zaenkrat) uspelo uvrstiti med nominirance za prestižno nagrado Cara. Vse to verjetno vpliva tudi na njene nastope, ki so res brezhibni, in to tako pevsko kot koreografsko in scensko. Med drugim so se pevci predstavili s svojo skladbo Electro, ki je izjemen prikaz vsega, kar zmore človeški glas ob pomoči efektov; prav zanimivo bi bilo opazovati odziv občinstva v katerem od klubov z elektronsko glasbo.

Za konec smo poslušali organizatorico, vokalno skupino Jazzva. Pesem Nad mestom se dani v čudoviti priredbi že omenjene Nataše Kocjančič je bila prava poslastica za neustavljive romantike. Daft Punk je v zadnjem času verjetno ena najbolj znanih skladb, saj jo izvaja skupina Pentatonix (trenutno najbolj trendovska na tem področju); in Jazzvina izvedba ni kaj dosti zaostajala. Go! Don't stop je bila primeren in energičen izbor za zaključek in za zagotovilo, da 11. Popjazziada – bo!

Zaključimo lahko, da se nam za a capello v prihodnosti ni treba bati, celo zvišamo lahko svoja pričakovanja. Morda ni odveč pripomba, da v primerjavi z mešanimi predvsem ženske skupine zvenijo bolj pusto. V tujini obstaja veliko ženskih beatboxeric, mikrofonski efekti so zelo zmogljivi … Torej, katera si drzne? Jaz sem ostala pri p-k-c-k!

Če koga zamika, je povezava do posnetka še aktivna, najdete ga tukaj: 

http://livestream.com/accounts/564247/events/6478193