Proletarci glasbenih industrij, združite se (drugi del)

V prejšnjih mnenjih sem pisal o tem, kako se je slovenska glasbena industrija v zadnjih nekaj letih pričela boljše razvijati, ter predlagal, da se promotorji in bookerji letno sestanejo in določijo skupne cilje. Poleg tega sem predlagal še organizacijo nagrad, na primer za najboljši klub ali bookerja, kar bi spodbudilo sektor k boljšim rezultatom. Seveda sta glasbeni management in booking del druge stroke, vendar morajo glasbeniki razumeti, zakaj so ti poklici potrebni, in sicer ne samo zaradi poznavanja infrastrukture, ampak tudi zaradi razumevanja velikosti trga. Slovenska scena večkrat misli, da je dovolj velika, in ne razmišlja o tujini, kar je še eden od stereotipov, s katerimi sem se soočil ob svojem odhodu v tujino. Na Nizozemskem menijo, da je država z več kot 17 milijoni prebivalci premajhna in da želi biti del Evrope, ki odpira možnosti delovanja po celotnem kontinentu; na drugi strani pa smo Slovenci skoraj prepričani o samozadostnosti.

Omenil sem tudi, da pri nas manjka še kar nekaj zobnikov, da bi slovenska glasbena mašinerija pričela posegati po tujini. Konkretno primanjkuje managerjev in agentov, ki bi bili skupaj s promotorji in bookerji osnovna infrastruktura glasbene industrije. Presenetljivo je, da se že scena sama, glasbeniki in bookerji prepričujejo, da lahko boljše delujejo brez posrednikov. Dejstvo pa je, da s takšnim mišljenjem upočasnjujejo razvoj lastne industrije. Takšno razmišljanje izvira iz neznanja, za kar je kriva pomanjkljiva izobrazba.

V zadnjih nekaj letih se je pojavila tendenca, da slovenski glasbeniki iščejo predstavnike v tujini, a ti brez osnov za profesionalno delovanje nočejo in hkrati ne morejo podpisati z njimi sodelovanja. Presenetljivo je to, da zaposleni v sektorju, predvsem glasbeniki, ne razumejo niti osnovne abecede posla, kot so management, agent, založba, PR, glasbene pravice itd. Brez poznavanja teh osnov je resno delo in vodenje projekta skoraj nemogoče oziroma vsaj dosti bolj dolgotrajno. Če na Akademiji za glasbo bodočih glasbenikov ne učijo osnov industrije, kako bodo ti sposobni voditi svoj posel? Enako velja za glasbene šole, ker žanrska/profesionalna segregacija vseh ne pelje skozi akademijo. Mogoče teh spretnosti ne potrebujejo vsi glasbeniki, ampak vsekakor bi moral obstajati vsaj izbirni predmet Glasbena industrija. 

Seveda sta glasbeni management in booking del druge stroke, vendar morajo glasbeniki razumeti, zakaj so ti poklici potrebni, in sicer ne samo zaradi poznavanja infrastrukture, ampak tudi zaradi razumevanja velikosti trga. Slovenska scena večkrat misli, da je dovolj velika, in ne razmišlja o tujini, kar je še eden od stereotipov, s katerimi sem se soočil ob svojem odhodu v tujino. Na Nizozemskem menijo, da je država z več kot 17 milijoni prebivalci premajhna in da želi biti del Evrope, ki odpira možnosti delovanja po celotnem kontinentu; na drugi strani pa smo Slovenci skoraj prepričani o samozadostnosti.

Atribut domače scene je SIGIC, ki že nekaj let pripravlja delavnice glasbenega posla v Ljubljani in Mariboru ter hkrati postavlja glasbeno izvozno pisarno Music Slovenia. Upam, da bosta iniciativi v prihodnosti še nadgrajeni in bosta ponujali delavnice tudi na glasbeni akademiji, v glasbenih šolah in na drugih fakultetah. Ne samo da bi se z izobrazbo profesionaliziral kader za delo v industriji in bi se vzpostavila kompatibilnost s tujino, vzpostavila bi se tudi infrastruktura, ki je potrebna za reprezentacijo sektorja, na primer v času krize. Managerji, ki predstavljajo večje število glasbenikov, lahko veliko bolj organizirano analizirajo izgubo sektorja in predstavijo situacijo odgovornim za financiranje kulture.

V tujini je veliko organizacij že pripravilo sklade za pomoč glasbenikom, med katerimi so najvidnejše kolektivne organizacije. Ta pomoč je izvirala iz profesionaliziranega in organiziranega sektorja, ki se je hitro odzval in aktiviral mehanizme podpore. Na primer, nemška kolektivna organizacija GEMA je pripravila obsežen fond za tekstopisce in skladatelje¹, medtem ko bo nizozemska kolektivna organizacija BUMA/Stemra svojim članom oddala prispevke pred predvidenim rokom in aktivirala dodatni finančni priliv iz zasilnega sklada.²

V Sloveniji so doslej skupni apel medijem poslali Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikat Glosa in Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS), s katerim prosijo, naj se predvaja večja kvota slovenske glasbe. A to je šele začetek in zagotovo ne dovolj za temeljitejše izboljšanje stanja. Tu ponovno ledino orje SIGIC, ki je kot prva institucija v Sloveniji sprožila finančno pomoč za glasbenike, zaposlene v kulturi v času globalne razširitve koronavirusa COVID-19.³ V sklopu praznika glasbe s to iniciativo namenjajo finančno pomoč glasbenikom, ki so utrpeli veliko škodo na račun odpovedanih glasbenih dogodkov. V nasprotju s Sigicem pa SAZAS razen odprtega pisma vladi do sedaj še ni odreagiral, kaj šele pomagal slovenskim skladateljem.

V času, ko so odpadli vsi koncerti, odlično delo opravljajo tudi javne radijske postaje, predvsem Val 202, ki organizira koncerte od doma in s tem podpira sceno. Tudi na Radiu Si kljub trenutni situaciji nadaljujejo z natečajem ob 35. obletnici radia.⁴ Z demo posnetki se glasbeniki lahko prijavijo na razpis za snemanje dveh singlov. Kot pravijo, se tudi v najbolj kriznih časih rojeva odlična glasba. Takšne iniciative so trenutno še bolj cenjene, a bi bile z boljšo organizacijo sektorja zagotovo lahko še močnejše in učinkovitejše.

Kdo bo predstavil situacijo odgovornim za financiranje kulture v Sloveniji,  da bodo ti povzeli zglede iz tujine? Kje so predstavniki glasbenikov, ki se bodo borili zanje v takšnih situacijah? Ali bo SAZAS po zgledu iz tujine priskočil na pomoč skladateljem, ki jih zastopa? Mogoče je prav čas krize dober trenutek za premislek o izboljšanju izobraževanja, pravi čas, da se začnejo priprave na profesionalizacijo industrije in vzpostavitev močnejše infrastrukture. Proletarci glasbenih industrij, združite se. 

1. https://www.musicbusinessworldwide.com/43-million-emergency-aid-program-for-songwriters-launched-by-gema-in-germany

2. https://www.nrc.nl/nieuws/2020/03/30/noodplan-voor-artiest-en-componist-a3995272

3. http://www.sigic.si/s-praznikom-glasbe-na-pomoc-glasbenikom-samozaposlenim.html

4. https://www.rtvslo.si/radiosi/events/music-contest-glasbeni-natecaj-35-years-for-you/517631