Raiven na večer dneva žena

Raiven je navdihnjena in vsestranska mlada glasbenica, vredna pozornosti na slovenski glasbeni sceni. S svojim glasbenim slogom, videzom in umetniškim imenom se je Sara Briški Cirman širši javnosti začela predstavljati leta 2014, uspešni so bili tudi njeni nastopi na festivalu Ema leta 2016 in 2017 ter izid plošče REM leta 2019. Glasbeno šolanje je začela pri ljubljanski Glasbeni matici, nadaljevala na mariborskem Konservatoriju, kjer je zaključila šolanje kot pevka in harfistka. Svoj mezzosopran je nato izšolala na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je lani magistrirala. Celotno klasično pot je prehodila vzporedno s pop glasbo ter iz tega fusiona oblikovala lastna, v slovenskem prostoru dokaj izvirna in prepoznavna glasbeni slog in podobo. Raiven iz klasičnega opernega materiala na zanimiv način naredi novo, učinkovito glasbo. Ta je spoštljiva do izvirnika, citira ga in hkrati prinaša avtoričin osebni, intimni vpogled v izbrani repertoar. Raiven se ponaša z zavidljivimi glasovnimi sposobnostmi, od tehničnih do izraznih − barva in značaj njenega glasu sta kot nalašč za njen slog izražanja in izbrano tematiko.

Letos se je za dan žena ob spremljevalni zasedbi predstavila v nekoliko intimnejšem ambientu Kluba Cankarjevega doma. Spored, naslovljen Doloroso, je posredoval jasno sporočilo: bolečina je pomemben del identitete, sploh ženske. Prisotna je bila skozi stoletja, ovekovečena v umetnosti, zahvaljujoč katere je glas žensk vendarle nekako javno zvenel tudi takrat, ko tega družba ni dovoljevala. Spored je bil sestavljen iz klasičnih opernih arij, odetih v sodobno elektronsko, pop preobleko, s katero se njihove protagonistke neopazno infiltrirajo v današnjo družbo in pop kulturo. Bizetova Carmen, Piazzolova Maria in Donizettijeva Lucia so spregovorile z današnjega, sicer nekoliko v prejšnje stoletje zazrtega glamuroznega klubskega odra in uspešno nagovorile prevladujoče mlado občinstvo.

Raiven iz klasičnega opernega materiala na zanimiv način naredi novo, učinkovito glasbo. Ta je spoštljiva do izvirnika, citira ga in hkrati prinaša avtoričin osebni, intimni vpogled v izbrani repertoar. Raiven se ponaša z zavidljivimi glasovnimi sposobnostmi, od tehničnih do izraznih − barva in značaj njenega glasu sta kot nalašč za njen slog izražanja in izbrano tematiko. Zvočna podoba je v skladnem dialogu z vizualno pojavo umetnice. Iz njiju so jasno berljivi ideali, vplivi in navdih mlade umetnice, ki posega po raznovrstni glasbi, od klasične opere in sodobne elektronske glasbe, ki sta jedro njenega sloga, do folklorne, predvsem keltske in srednjeveške, zlasti koralne glasbe, ki veje iz aranžmajev.

Glasbene interpretacije so bile na visoki ravni, od njih skoraj neločljiva pa vizualna podoba dogodka. Osvetlitev odra je odražala vzdušje, stkano iz temnega, mehkega mezzosoprana in zvena klasičnih glasbil, preoblikovanih z elektronskimi filtri. Kombinacija elektronike in akustike, posnetega in v živo izvedenega je dala dogodku pričevalnost avtorskega prispevka. Elektronski aranžmaji z albumov Magenta in REM so se prepletli z ojačanim zvenom glasov in glasbil: ob Raiven, ki je prebirala strune svojih glasilk in harfe, sta nastopila Luka Beljan na violini, ZanB na violončelu ter kot gosta violinistka Maša Golob in tenorist Gregor Ravnik.

S sporedom Doloroso je Raiven z dostojanstvom sodobne pop dive opozorila na svoj glas in nase kot žensko sodobnega časa. Hkrati je s svojimi glasilkami oživila glasove opernih junakinj preteklosti, jih vsaj površinsko, slogovno aktualizirala ter dosegla, da so prodrle do ušes današnjih mladih poslušalcev, prav posebej na dan žena.