Re-dizajn spominov

Liamere sestavljata Andi Koglot na klaviaturah in pevka Kaja Skrbinšek, ki se s svojim tretjim zvočno-liričnim dolgometražcem Re- vračata k izhodišču revolucionarnega bristolskega glasbenega žanra. Uh! V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je kar nekaj novodobnih popularnih žanrov znašlo na stičišču ekstremov. Vojne so bile povsod. In potem se je v nekoč grandioznem britanskem pristanišču rodil trip hop, glasbeni žanr, ki je s kumulativno multietnično kulturno preteklostjo glasbeno nagovarjal aktualnost in prihodnost. Kljub karibski albionski melanholiji je triphop zvok zvenel pogumno, sproščeno in odprto. Kot nekaj temačno melodičnega, a vselej življenjsko realističnega in optimističnega. In Liamere nas z novim albumom Re- spodbuja k obuditvi tovrstnega čustvovanja. Kajti tudi v sedanjem času, ki ga doživljamo kot ekstremno primitivnega in nasilnega, se najdejo sinhroni utripi srca, ki ga poganjajo tako down – razočaranja (Leave, Home) kot tudi tempo – elegantne ljubezenske izpovedi (Lost in Translation, Memory Gazer). Tako premočrtni uvod, ki ga Liamere uprizori v prvih dveh skladbah, je najboljši odsev vsega zgoraj napisanega. Tako se skozi pasažo rock akustike in funk aranžmajev mehkobno zasidra v ušesih slehernega poslušalca. Ravno ta premik k bolj organskemu zvoku, ki ga podpira posteljica elektronskih oklepajev in vejic, daje albumu diskretni šarm spogledovanja in zapeljevanja.

Ob skladbi Grapevines se znajdemo v območju brez vsakršnega spektakla tragedije, le kaplje rose se pretakajo skozi vinsko trto. Solze ali pot, to je popolnoma vseeno v tem vodnem vrtincu izjemnega saksofona Primoža Fleischmana in glasu Melidah, ki potegneta za seboj najmanj štirideset let zimzelene glasbene zgodovine popularne glasbe, v precepu jazza, soula in r'n'b-ja. Čudovit uvod! In še kakšno nadaljevanje s poletjem v laseh in skladbo Settle Down, kjer Liamere nadaljuje z diskotečno melodiko ljubezenskega razmerja in pravi: »settle down with me / hold me close, settle down / for me«. Tako se skozi pasažo rock akustike in funk aranžmajev mehkobno zasidra v ušesih slehernega poslušalca. Ravno ta premik k bolj organskemu zvoku, ki ga podpira posteljica elektronskih oklepajev in vejic, daje albumu diskretni šarm spogledovanja in zapeljevanja. 

Na albumu Re- se je akustika zvoka Liamere projicirala skozi številne gostujoče, ki bodo to soboto v Kinu Šiška uprizorili koncertno premiero tega izjemnega albuma.