27.06.2021

Skoraj koncert, skoraj album

Iz4kani skorlajv je skoraj hibrid. Ni ne zares koncert, ne povsem album, ne zares akustična repriza predhodnika 4K. Kaj potem je? Skoraj nova normalnost.

Jaša Lorenčič

Iz4kani skorlajv

Hamo & tribute 2 Love

Iz4kani skorlajv

ŠAL
2021

Morda je najboljši tvit v času, ko se je zdelo, da koncertov, kakršne smo poznali, skoraj ne bo nikdar več, da bodo vsi le še »skorlajv«, uspel Matevžu Šaleharju – Hamo(t)u, ko je maja lani napisal, da je na koncertu lahko do 50 ljudi, in to z bendom, lučkarji in kelnarji vred, da torej lahko proda 28 vstopnic, medtem pa je v večji trgovini cel Woodstock. In je šel raje pucat bicikel. Ampak kot se je izkazalo, ni šel le na kolo, ne on ne njegova skupina. Izdal je približek koncerta. Na tretjo junijsko soboto, ko je v Ljubljani končno dočakal koncert. Bližje Woodstocku kot tistemu skorajda koncertu za 28 ljudi. Iz4kani skorlajv je skoraj hibrid, kjer je v prvi vrsti zasedba najbolj slišala samo sebe. Na novo. Primernejša se zdi za novi lockdown kot pa poletne koncertne večere. Vseeno je to za Hama & Tribute 2 Love drzna plošča. Peterka pokaže zrelost, intimo, poetiko, sporočila, kar je resna zadeva. Skoraj.

Vmes se je leto obrnilo, poletje je bilo kratko in neonormalno. Nato je spet prišlo zaprtje, koncerte smo gledali s kavča. Beseda »skoraj« je prevladovala. In točno tako je junija 2021 ob izidu treba razumeti ploščo Iz4kani skorlajv: ni ne koncert ne studijski album. Je zasilni, skoraj neučakani hibrid, ki bi lahko bil skoraj preganjanje prostega časa, vaje in kreativna ambicioznost v enem. Iz4kani skorlajv ni le plošča, posneta skoraj v živo, je skoraj življenje, ko smo spoznali oksimoron »nova normalnost«. 

Čeprav se Hamo jubileja otepa, je bend Hamo & Tribute 2 Love star petnajst let. Na zadnji postaji je ujel vlak slovenskega standardnega/klasičnega rocka, ki ima muzejske vožnje z željo po novih destinacijah. Bend je po mimobežnem in skoraj spregledanem angleškem prvencu Dve (2013) navdušil s porednim blues rockom za dva na Pol (2015), objel in pobožal na 3P (2017) in se nadalje posodobil v 4K (2019). Mimogrede, od leta 2011 nima nihče več popevk tedna na Valu 202; kar sedemnajst jih nabral Hamo z ekipo. Siddharta in Mi2 jih imata po deset, Dan D in Tabu osem. Same številke ne povedo veliko, vsega gotovo ne, niti niso tako pomembne, pokažejo pa, zakaj Hamo & Tribute 2 Love morda lahko naredijo, česar drugi niso. Ali pa si upajo narediti. Izda(ja)ti, ko bi drugi počakali. Kajti Iz4kani skorlajv je v osnovi akustična repriza 4K, kakor namiguje naslov, se pravi komaj dve leti starega albuma, ki je bil že tako zelo specifičen. 

Na prvo poslušanje je studijski koncertni album zagnana želja, ki se je porodila po zadnjih predkoronskih koncertih, kakršen je bil v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, a obenem tudi že skrajno melanholična, od uvodne še poredne do sklepne skoraj morbidne izkušnje. »Pesmi so sicer nastale pred koronačasi – moje plošče so vse malce žalostne, ker pišem pesmi takrat, ko sem žalosten. Ko sem dobre volje, se vozim z motorjem (smeh). Vsaj v zadnjem času. Tečnoba je boljše stanje za ustvarjanje kot neka pretirana sreča. Tolažim se, da je na svetu še Nick Cave, ki je še bolj depresiven kot mi – v primerjavi z njim smo 'žur bend', haha,« je Hamo povedal v intervjuju za 24ur.com. Ampak Hamo & Tribute 2 Love niso Nick Cave & the Bad Seeds in tudi Nick Cave naredi žur, kot bo vedel vsak, ki je kdaj doživel Stager Lee izvedbo v živo. Glavno, kar manjka, je živo občinstvo. Globlje ko gremo v ta album, bolj je album in manj koncert. Hamo z ekipo to dobro ve, a je vseeno raje izdal ploščo. Kot duh časa, ki se zdaj, ko so ukrepi sproščeni, zdi predvsem kot zaloga za zgodovino. 

lošča Iz4kani skorlajv, ki ima eno bolj stilistično izvirnih, vsekakor pa drznih imen, se  začne v blues rocku. Malo se pozna, kako zelo sta se Matevž Šalehar – Hamo in Peter Dekleva uigrala v svojih poletnih duo nastopih. A tudi tam se je poznalo, kako pogrešana in niti najmanj pogrešljiva je bila preostala trojica: Denis Horvat (klaviature), Uroš Škerl Kramberger (bas) in Martin JanežičBuco (bobni). V uvodni skladbi Lažnivec (Povej ej) se celokupna izkušnja najbolj pozna. Lažnivec, ki se je na 4K pojavil kot Povej ej, je akustična doza. Kot singel deluje sveže, resda znotraj hamotovske strukture, ampak producent Drago Popovič tukaj najde, kar skupina opiše kot »akustični pogled na lastno muziko«. Lažnivec želi imeti v sporočilu širšo konotacijo, ko govori o času brezsramnih laži, ampak deluje nenavadno iskreno, golo, slečeno. Spremljevalni vokali so več kot dobrodošli in Hamo je za uvod v izvrstni koncertni formi. To je tisto, kar bi doživeli, pa ne na kavču. Nato album brez oklevanja zavije h globoki obdelavi albuma 4K. Ambient je prepričljiv in iskren in deluje z galilejevskim sporočilom eppur si muove, »svet je drugačen kot prej / svetu je zmanjkalo idej naprej / in vrti se naprej«, ter retoričnim vprašanjem, ali mora res vse naprej in vse prek mej, ko pa mi »tonemo v krami«, kot napovednik bodočih koncertov. To res ni žur muzika. A ker to vemo že s 4K, sta na Iz4kani skorlajv bolj v ospredju simbolika in pomenskost komada. Po svoje plaho, a dobrodošlo slečeno. Če kje, se Hamo tu približa kantavtorskim idealom, ko je zvok »kot nasad orhidej«, saj k podkrepitvi pripomorejo tako spremljevalni vokali kot dinamika, ki izhaja iz akustičnih kitar ob nezgrešljivih orglah in dodatkih. 

Da je Iz4kani skorlajv plošča za akustično intimo, se najizraziteje pokaže v Prvi vrsti. Narava Hamotovega glasu, sploh ob klavirju, vendarle vsaj v odlomkih beži od bluesovskih osnov in gre naproti klasičnemu prepevanju. Hamo & Tribute 2 Love v Prvi vrsti zvenijo kot klasični rock bend, ki se odloči, da bo pokazal večplastnost, odstrl nove dimenzije znanih komadov. Morda je komaj dve leti od izida plošče za takšen odmik nekoliko zgodaj, ni pa prezgodaj. Če kje, je pri Prvi vrsti primerjava med originalom in akustično verzijo očitna. Bend lahko s takšnimi komadi gladko preusmeri tok koncerta, ga ustavi ali prestavi. Vsekakor bolj za koncerte z omejitvami in ukrepi, ki nižajo kapacitete. 

Albumu manjka le tisti res živahni občutek. Zasedba premore pisane karakterje in specifično komunikacijo z občinstvom, tu pa deluje, kot da manjkajo uvodi v komade. Na plošči v ambientu brez humorne izmenjave, večernega draža in rockerske žeje dobimo v Zbudi me iz dna vse kaj drugega kot poredni blues za dva. Blues je to še vedno, poreden morda prav tako, a na intimnejši, bolj čist način. Komad je povrhu posnet čisto kot solza. Vsak ton je izpiljen, vsaka nota harmonična, vsak prelom za poudarek skrbno pripravljen. Je to še koncert? Ko slišimo vsako malenkost? Enako velja za Ta zadn zemljan. Zveni kakor dokaz, da so lahko akustične kitare tudi (na pol) v živo uglašene do popolnosti. Šele ob koncu se pesem prepusti koncertni dinamiki, ko Hamo odkriči čez inštrumentalni prehod in ko naposled tudi Buco stopi nekoliko iz ozadja in se bend zatopi v čuteče rohnenje. 

S svojimi 34-minutami glasbe deluje plošča Iz4kani skorlajv daljša od dobre pol ure. Morda zato, ker je struktura osmih skladb nekoliko predvidljiva. Praviloma se začnejo ob eni kitari (klavirju) z nežnim vokalom in nato počasi in postopoma rastejo, da bi se po kadenci intimno prelomile. Kar je v Pomladi ne le dobrodošlo, temveč nujno, je znova spremljevalni vokal. Vsaj kak dodatek, kak odklon od predvidljive forme. Kajti ob koncu postane plošča domala žalostna, otožna, da ne zapišemo depresivna. Že Svoboda je neke vrste resignirani upor, zaprašena prazna cesta, po kateri se ne moremo več peljati. »Vedno sam / za zmeraj tvoj / po tej zviti cesti / večnosti obljubljena / v moji podzavesti« – to je molovski izdih, toda refren je, tako kot na 4K, vdih življenja. »Svoboda / s tabo sem kot voda / prosim te / ne pusti me / da se ohladim«, izrazito primeren komad za te čase. Dokler ne pridemo do končnih Lepih stvari. Uvodno poigravanje z Beethovnovo sonato V mesečini je prehajanje lepih stvari na otožno podlago v izmuzljivost svetlobe klavirskih akordov. Hamo se je rade volje skoraj podredil Horvatovi senzibilnosti, njegov na plošči vse izrazitejši podpis je očiten in dobrodošel, preostala trojica pa se večinoma umakne. 

Hamo je priznal, da je, denimo, Eric Clapton na MTV Unplugged posnel ploščo, ki je »imela nekaj, česar marsikatera nima – ogromno prostora«. Tudi Iz4kani skorlajv si vzame in pribori prostor. Tako je zasedba res dobila album, ki skuša delovati kot pogovor. Vendar je tak hibrid vnaprej obsojen na monolog. Iz4kani skorlajv je skoraj hibrid, kjer je v prvi vrsti zasedba najbolj slišala samo sebe. Na novo. Primernejša se zdi za novi lockdown kot pa poletne koncertne večere. Vseeno je to za Hama & Tribute 2 Love drzna plošča. Peterka pokaže zrelost, intimo, poetiko, sporočila, kar je resna zadeva. Skoraj.