28.09.2020

Koncert s Schubertovo Postrvjo

Otvoritev celjske sezone glasbenega abonmaja in njihove Hiše kulture 2020/21 obarvan s Schubertovo Postrvjo.

Franc Križnar

Matej Haas, Andreja Zakojšek Krt, Nejc Mikolič, Maja Gombač, Miha Firšt
Foto: Franc Križnar

V celjski Hiši kulture oziroma v tamkajšnjem Narodnem domu se je začela 2020/21 glasbena sezona. Tokratni koncert, ki se je odvil 24. septembra, so naslovili s Schubertovo Postrvjo. To aludira na enega izmed številnih (čez 600) Schubertovih samospevov, še bolj pa na znameniti petstavčni Klavirski kvintet v A-duru, D 667, znan tudi kot »Postrv«, iz leta 1819. Tako v samospevih kot Kvintetu je bil ena osrednjih zasedb klavir, in tudi zato je bil koncert posvečen letos umrlemu (celjskemu) pianistu in pedagogu Hinku Haasu. Žal v Celju niso napisali kaj o njem, kaj šele spregovorili, zgolj njegova vdova in sin sta bila med občinstvom, drugi sin pa na koncertnem odru. Izenačena peterica je posegla po vseh interpretativnih kriterijih, ki veljajo za slog predstavljenega Schuberta, kot je kontrastiranje nasprotujočih si tempov, včasih še kaj vmes pa je bilo dodatni izziv za to zgodnjeromantično delo, v izvirniku namenjeno le hišnemu muziciranju.

Pianist in redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil po rodu in začetnih glasbenih akordih Celjan, potem pa še svetovljan. Bil je spreten solist in komorni glasbenik ter spremljevalec in ugledni visokošolski glasbeni pedagog. Tu pa tam se je spogledal tudi z znanostjo. Če v tej zvezi omenim samo njegov referat na simpoziju o kolegu in umetniškem partnerju Aciju Bertonclju (KD Franca Bernika Domžale, 2016) z naslovom »Pianist Aci Bertoncelj kot pedagog na Akademiji za glasbo (1979–2002) in v klavirskem Duu Bertoncelj–Haas (1995–2001). Neizčrpen vir umetniške energije in inspiracije«. Celjski spominski koncert je bil zagotovo vreden našega Haasa, saj poleg tu predstavljenega v slovenskem glasbenem prostoru kakšnega drugega niti nisem zasledil; če seveda odmislim tisto formalnost, ki jo za vsemi prezgodaj umrlimi uprizori Akademija za glasbo ali morda še Univerza v Ljubljani.      

Že na predkoncertnem pogovoru, ki ga je s pevsko solistko Andrejo Zakonjšek Krt ter Majo Gombač, pianistko in umetniško voditeljico tega koncerta, vodil direktor Hiše Kulture Miha Firšt, je bilo znano, da se nam obeta pomenljiv koncert in s tem začetek letošnje celjske glasbene sezone. Kajti omenjeni koncert je bil z izključno Schubertovo, torej zgodnjo romantično glasbo razdeljen v tri smiselno in v enem primeru tudi inovativno tematsko zaokrožene dele. Prvi del šestih samospevov sta izvedli pevska solistka-sopranistka in prvakinja mariborske Opere SNG Andreja Zakonjšek Krt ter pianistka Maja Gombač, ki je med drugim Haasova diplomantka, sedaj pa profesorica klavirja na Univerzi za glasbo v Gradcu. V nadaljevanju so bili na sporedu še štirje Schubertovi samospevi, ki jih je s priredbo klavirske spremljave za zasedbo godalnega kvarteta s kontrabasom napisal Firšt. Ob Zakonjškovi so zdaj igrali violinist Matej Haas, violist Nejc Mikolič, violončelistka Tamara Gombač in kontrabasist Miha Firšt. Na sporedu sta bili med drugim tudi Glasbi in Podoknica. Vse štiri priredbe so bile tako subtilne, da so marsikdaj presegle izvirno klavirsko izvedbo. V nekaterih primerih sta bili posebej izpostavljeni violina in viola, spet drugič violončelo in kontrabas.

V zadnjem, tretjem delu smo slišali Schubertov Klavirski kvintet v A-duru, spet s pianistko M. Gombač in že znano četverico godalcev iz prejšnjega dela. Ogromna inštrumentalna Schubertova freska se je odvijala pred nami z neke vrste boljšo, tudi mednarodno referenčno izvedbo. Spet gre za izvrstno generacijo odličnih glasbenikov, ki deluje veliko bolj navdihujoče, kot pa so se tega izučili. Umetniki, v tem primeru celotna peterica, je v kvintetu poustvarila na odru vse tisto, kar je doslej morda uspelo njihovim predhodnikom z vajami. Te so sicer v neke vrste nujnosti potrebne morda le v minimalni količini, ampak muzika se potem dela in naredi na odru, pred samim občinstvom, s tako rekoč naravnim pulziranjem. Izenačena peterica je posegla po vseh interpretativnih kriterijih, ki veljajo za slog predstavljenega Schuberta, kot je kontrastiranje nasprotujočih si tempov, včasih še kaj vmes pa je bilo dodatni izziv za to zgodnjeromantično delo, v izvirniku namenjeno le hišnemu muziciranju. Pianistka kot izvajalka in mi kot poslušalci smo imeli kar nekaj težav z očitno zdaj že tradicionalno nepripravljenim klavirskim inštrumentom (Yamaha). Na ta handicap opozarjam že kar nekaj časa, a se nič ne premakne.

Tako so se v Celju vsaj potiho, a zato skrajno glasbeno poklonili pianistu Hinku Haasu. Uvertura novega celjskega glasbenega abonmaja Hiše kulture se je na velikem celjskem odru sprevrgla v pravi glasbeni triumf.