Najbolje odmeva praznina

Novi album Hollow producenta Lifecutterja je težko poslušati. Anksioznost industrial techna se nepošteno izvije iz repetitivno trzajoče ritmike in blipovskih melodij ter katalizira v osebna čustvena stanja. Če v osrednji klubski elektroniki zgodovinski trenutek hard techna občinstvo vodi k dopaminski katarzi, potem Domen Učakar dušo priveže na korenine obupa in nesmisla. Potrdi, da vzhičenost, usmerjena k vedno bolj zabliskanemu kicku in pojačani jakosti, zaobjame le površino. Če interpretiramo skozi naslov izdaje, najbolj odmeva praznina in ne techno lunapark. S tem ko kljubuje strukturi, ki jo sam vzpostavlja, Učakar združuje dva nasprotujoča si pola: z direktnostjo in techno strašenjem sledi užitkom primitivnosti, medtem ko s premetenimi produkcijskimi napadi vedno znova ustvarja več ritmično dopolnjujočih se ali pa neskladnih linij.

S sotočjem techna, industriala in EBM-a producent ustvari delovno muziko za digitalni čas. V preteklosti je zvočno okolje delavca usmerjal en stabilen ritem primarne industrije. Lifecutterjev je multipliciran z zahtevo po večopravilnosti, je nestabilen, digitalno mutirana mešanica analognosti. Vztrajanje glasbenika pri implementiranju »pravega« kovinskega zvoka spominja na britansko techno linijo. S to je ustvarjalcu skupno življenje z industrijsko zgodovino, medtem ko gre pri mlajših generacijah techno glasbenikov za njeno odsotnost. Surovosti Učakarjeve glasbe verjamemo, saj ne potrebuje performansa za DJ pultom, ozaljšanim z verigami, da bi predal svoje sporočilo. Glasbenikova masivnost je način preizkušanja potencialnih kolapsov in fobij. V komadu Hollow 1 acid EBM redu odvzame kontrolo, ko na sredini hekersko zmeša signale in ugrabi ustaljeni ritem. S tem ko kljubuje strukturi, ki jo sam vzpostavlja, Učakar združuje dva nasprotujoča si pola: z direktnostjo in techno strašenjem sledi užitkom primitivnosti, medtem ko s premetenimi produkcijskimi napadi vedno znova ustvarja več ritmično dopolnjujočih se ali pa neskladnih linij. Čeprav je album zasnovan kot neprekinjena celota, glasbena mnogoterost in s tem manko enotnosti negirata možnost plesne skupnosti, saj ne spodbujata harmonizacije na skupni beat. Lifecutter z zavračanjem enostavnosti zavrača masovnost aktualnih scenskih kulturnih vzorcev.

Techno v Lifecutterjevem primeru pokaže na možnost izražanja človeške zloveščosti s tehnologijo. Producent distorzijo uporablja kot barvno paleto. Z osciliranjem nasičenosti nad nami razvija nebo srhljivosti, kovinski primež preplaha. Čeprav album ne sledi aktualnemu stilu, je žanrski. Na splošno so Učakarjevi izdelki koherentni in tudi Hollow poslušalcu omogoči, da se potopi v glasbo. Po drugi strani pa nas uniformnost temačnosti mentalno otopi. Problem neprestanega izkazovanja moči je neopazna izguba tenzije, ki bi jo morala prav ta moč ustvariti. Ker je pri principialno ekstremni glasbi kriterij za to tako visok, bo do takrat album Hollow funkcioniral kot zlovešča vlažna klet, psihološko močna glasbena interpretacija negativnih čustev.