Koncerti
V Cankarjevem domu so uprizorili glasbeno igro za otroke Kralj Matjaž.
Monumentalno delo Richarda Wagnerja v avantgardni režiji legendanega Roberta Wilsona.
Plošče
Jadranka Juras se na novem albumu Dva črna vrana vrača v objem jazza, ki tekom kariere ostaja njen zvesti spremljevalec.
Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, kantavtor, član mnogih stanovskih društev in avtor velikega števila knjig in skladb, se s ploščo Tragedija na oceanu pridružuje obhajanju stoletnice smrti Srečka Kosovela.
Album »avantšlagerijc« mednarodno profilirane vokalistke in performerke Irene Z. Tomažin je zasnovan kot sinteza njenih avtorskih del iz zadnjih dveh desetletij, ki so bila razkropljena po zvezkih, kasetah in spominskih predalih.
Eden najuglednejših pevskih zborov na Primorskem Komorni zbor Ipavska je postregel z navdihnjenim dogodkom, naslovljenim Pesem, ki nas piše.
Pogovori
Pogovor z zasedbo Moving as a Giant pred njenim odhodom na prvo evropsko turnejo, ki bo v desetih dneh zaobjela Avstrijo, Češko, Nemčijo, Poljsko, Srbijo, Hrvaško in Madžarsko.
Novi muzikal Romane Krajnčan sestavljajo najbolj znane in popularne Romanine skladbe, ki smo jih kot mladi poznali že mi, zdaj pa jih poslušajo še otroci nekdanjih otrok.
Skladatelj in trobentač Maj Kavšek s kvartetom na novi plošči Minor Flaw ki izhaja iz jazzovskega inkubatorja festivala Jazz Cerkno.
Predstava Orfej in Evridika, v kateri vidno vlogo igra glasba Saše Vollmaierja.
Intervju z Vitom Žurajem ob izidu plošče Luciano Berio, Vito Žuraj: Coro in Automatones.
Jani Kovačič je otvoril Notopise z glasbo Georgesa Brassensa, enega največjih francoskih pesnikov in samospevcev.
Konec je eno, drugo pa, kako končaš. Dan D z Rabim človeka ne teče častnega kroga, ampak do konca vijuga, zavija in podaja sebe po svoje.
Genialna mistika znamenitega francoskega pianista Pierre-Laurenta Aimarda s klavirskim koncertom in glasbeno delavnico na Akademiji za glasbo.
Pocket.Star Igorja Matkovića se v primerjavi s preteklimi projekti nekoliko odmika od (tradicionalnega) jazza, a kot ključni gradnik medsebojne komunikacije in glasbene kreacije ohranja improvizacijo.
Sacco Di Tempo je potapljač, ki se je že drugič potopil v sozvočje bridkega solističnega rock izraza. Popolnoma razbremenjen preteklosti, s svojim zadnjim albumom daje kitarskemu zvoku pridih nostalgije prihodnosti.
