Opera Julija – ponos Novega mesta

V Kulturnem centru Janeza Trdine je bila v torek, 18. februarja, premierno izvedena Julija. Opera večne ljubezni je nastala v produkciji Zavoda Novo mesto, pod opero pa se podpisujeta skladatelj Aleš Makovac ter libretist Igor Grdina. Režijsko in scenografsko jo je na oder postavil Rocc (Rok Rappl). To je vsekakor projekt mnogih! Predvsem pa projekt tistih, ki želijo Novo mesto postaviti na zemljevid opernih mest. Prepričana sem, da jim bo s takim zanosom, kot so ga prikazali v preteklih letih, to zagotovo uspelo. Krstna izvedba slovenske opere Julija je navdušila občinstvo, ki na koncu ni ostalo ravnodušno in se je nastopajočim ter vsem ustvarjalcem zahvalilo z bučnim aplavzom ter stoječimi ovacijami. Vsekakor zasluženo.

V ospredje zgodbe je postavljena Prešernova neuslišana ljubezen in muza Julija Primic. Libretist Igor Grdina je s prologom, tremi dejanji in epilogom smiselno povezal zgodbo v celoto, vsebinsko pa postavil v ospredje tako Prešernovo kot Julijino usodo. Prolog in epilog sta postavljena v Novo mesto, v zadnje ure Julijinega življenja. Prvo dejanje se dogaja pred trnovsko cerkvijo, drugo dejanje v Kazini ter tretje pred ljubljansko stolnico. Ta dejanja nam dajo možnost vpogleda nazaj. Julija nam predstavi svoj pogled na pesnika in njegove tri pomembnejše ženske v življenju. V prvem dejanju spoznamo Marijo Klun iz Gradca; slednja pesnika zapusti, saj vidi, da se njen izbranec zanima za Primčevo Julijo. Drugo dejanje tematizira edini ples, na katerem sta se Julija in Prešeren srečala; Prešeren si želi pogovora s svojo muzo, a do tega ne pride. Tretje dejanje opisuje Julijino poroko z Jožefom pl. Scheuchenstuelom ter začetek Prešernove ljubezni do Ane Jelovšek. 

Julija je drugo operno delo skladatelja Aleša Makovca, ki je, kot pravi sam, tudi tokrat ostal zvest tonalitetnemu pristopu ter skušal v svojem glasbenem jeziku nagovoriti širšo množico. Glede na polno dvorano in zadovoljno občinstvo ter uspešne ponovitve je opera doživela lep uspeh. Skladatelj je opero napisal za komorni sestav, ki ga lahko po potrebi povečajo. Na premieri smo prisluhnili sestavu dveh violin (Nejc Avbelj, Peter Jud), dveh violončel (Tamara Gombač, Katarina Kozjek) ter klavirju (Iztok Kocen). 

Opera Julija je kljub majhnemu izvajalskemu korpusu imela vse, kar imajo velike opere, med drugim odlično pripravljene nadnapise, premišljeno izbrane kostume in frizure. Za to, da je bila tudi slišati in videti korektno, so poskrbeli tonski in lučni mojstri. Skupaj z režiserjem, ki je sceno postavil v zelo minimalističnem slogu, so z uporabo luči odlično prispevali k boljšemu razumevanju dogajanja na odru. Rocc je s takšno postavitvijo spodbudil izvajalce, da je do izraza prišel njihov smisel za mimiko ter igro. 

Vokalni ansambel je bil sestavljen iz pevcev solistov in pevcev, ki bodo solisti še postali. Kljub manjšemu sestavu so zveneli polno in dovršeno. Simon Dvoršak je z dirigentsko palico lepo vodil tako soliste in zbor kot komorni orkester. Zasedba, ki se nam je predstavila na premieri, je bila igralsko odlično postavljena. Irena Yebah Tiran je kot Julija nastopila kot milo, pokorno dekletce, vselej vdano svoji materi. Vlogo je odigrala prepričljivo, bogato in čustveno tudi v igralskem delu. V tem oziru se je odlično predstavil tudi Rok Bavčar. V vlogi Prešerna je prikazal svoj čist in podprt ter intonančno točen ton, z igralsko mimiko pa je nastop dvignil na višjo raven. Kot Marija Klun je nastopila sopranistka Valerija Šoster, medtem ko je bila Barbara Sorč Julijina mati. Kot tesna Prešernova prijatelja sta se v vlogo podala Klemen Torkar kot Andrej Smole ter Dejan Heraković kot Matija Čop. Za slednjega bi lahko rekli, da je imel še veliko rezerve tako pri igralski kot pevski vlogi. Klemen Torkar pa ima v sebi izreden občutek za igro, mestoma je bil stisnjen le njegov pevski prispevek, saj je bilo slišati, kot da je na meji svojih zmožnosti. Isti občutek me je preplavil v tretjem dejanju ob poslušanju Neže Vasle, ki je predstavila Ano Jelovšek. Korekten je bil tudi prispevek mladih pevcev, ki si pot na glasbene odre še utirajo: Kristina Kastelic, Gregor Ravnik, Lovro Korošec in Uroš Strojin.

To je vsekakor projekt mnogih! Predvsem pa projekt tistih, ki želijo Novo mesto postaviti na zemljevid opernih mest. Prepričana sem, da jim bo s takim zanosom, kot so ga prikazali v preteklih letih, to zagotovo uspelo. Krstna izvedba slovenske opere Julija je navdušila občinstvo, ki na koncu ni ostalo ravnodušno in se je nastopajočim ter vsem ustvarjalcem zahvalilo z bučnim aplavzom ter stoječimi ovacijami. Vsekakor zasluženo.