17.01.2024
»Naš tič štrli v istega zajca!«
Pogovor s skupino Hei'An pred nastopom na ESNS 2024. Lahko zapišemo s primorsko in metal skupino. In zagnano. Gre za res novo generacijo.

Ujeti Hei'An je bil izziv. Razloga sta dva. Prvi je banalen. Čas. Naposled smo se ujeli dva dni pred nastopom na Eurosonic (ESNS) 2024. Ko so bili štirje od peterice na Dunaju prisotni na intervjuju, peti je bil pa še na predavanjih v avstrijski prestolnici. Ja, takšen tempo je bil, ko smo se končno ulovili. Drugi razlog razkrije več. Če greš po uradni poti, naletiš na nekaj, kar ni tako pogosto. Ampak Hei'An tudi ni ravno pogost bend, še najmanj zato, ker je metal. Hei'An je primorska zasedba, ki pa je predvsem Matic Blagonič. Ne zato, ker je frontman. Tako je zato, ker preostali člani kimajo, da je tako. Matic ima vizijo. Matic gre. Hei'An je ob Joker Out in freekind. letošnji paket slovenskih predstavnikov na ESNS. Tako bodo še bolj opozorili nase. Hei'An je nekaj, kar ni ravno konvencionalno, ne glede na žanr. Že ko je zasedba pred dobrim letom predstavila prvenec imago (2023) in nato v Kinu Šiška pokazala, kako svojevrstna je, ko je napolnila dvorano, čeprav najprej ni tako kazalo, se je to vedelo. To je skupina, ki je imela prvi koncert v Kinu Šiška. Polnem. Nima veliko koncertov. Zakaj? Ker verjame, da jih ima lahko ogromno. Sčasoma. Zmes metalskih žanrov (postprogresivni, black metal, metalcore) je to, ki jo je Blagonič domislil in nato izklesal s pomočjo Matevža Počiča (kitara), Petra Smrdela (bas kitara), Gaja Bostiča (bobni) in Aljaža Novaka (spremljevalni vokal). Hoteli smo pokazati šele zares dodelano celoto, to je prvi faktor. Po drugi strani pa smo člani že imeli kar nekaj koncertov v sklopu različnih projektov. Da ne bo pomote, nismo proti manjšim klubskim špilom, ampak svetu smo se želeli prikazati kot bend, ki ima ambicijo biti na profesionalnem nivoju. Brez, ponavljam, kake naduvanosti.
Kaj bend, kakršen ste vi, ki se studijsko pili že lep čas in se prebija skozi profesionalne vatle, ugotovi, ko se pripravlja na ESNS?
Matic: Uh! Ugotovili smo, da smo še vedno zelo zagnani in pripravljeni na naslednji korak: daljše, večje turneje. Po točkah izdelan plan imamo že kar nekaj časa, prav tako seznam založb in delegatov, ki bi jih radi nagovorili. Žal te založbe, ki bi jih radi nagovorili, tam nimajo zastopnikov, ampak vedno skušamo raziskati vse možnosti. Z našim prioritetnim delegatom pa smo sodelovali že prej, zato želimo poglobiti odnos in sodelovanje.
Aljaž: (vskoči) In to, da smo čim bolj kompatibilni tudi med sabo!
Matic: Ja, že na poti tja smo ugotovili, da še ne bomo menjavali članov. (smeh)
Matic, vse se začne z vami. Pot ni tipično bendovska, začeli ste v drugem razredu osnovne šole z očaranostjo nad Iron Maiden. Kaj se je moralo zgoditi, da ste po prvencu imago (2022), nastopu na 70000 Tons of Metal in snemanju v Los Angelesu v studiu EastWest zdaj na poti v Groningen?
Matic: U, kje ste to za Iron Maiden našli? (smeh) Drži, dobro ste se pripravili, ni kaj. Če bom šel od drugega razreda dalje, bom govoril štiri ure. Imate pa prav, pot ni tipično bendovska. Pesmi sem začel pisati na akustično kitaro z vokalom že na začetku srednje šole, sčasoma sem jih razvijal, ampak zares pa šele, ko je prišel Covid-19. Najprej sem se odločil, v katero smer bodo komadi šli. Izbral sem metalski okvir, ker mi je ta od nekdaj všeč. Naredil sem demo posnetke in pripravil okvirni plan. Povezal sem se z Gajem (Bostičem, op. a.), sošolcem na Konservatoriju za glasbo in balet, zato sva dodelala komade skupaj in začela skupaj iskati bend. Smo se pa nato že takoj odločili, da bomo bend zastavili na čim višjem, čim bolj profesionalnem nivoju. Kolikor gre. Nismo želeli biti še en garažni bend. S čimer, da ne bo pomote, ni nič narobe. Posvetili smo se studijskemu aspektu, publishingu in šli naprej.
Vas nikdar ni zamikalo, ko ste vestno gulili komade, da bi vseeno imeli vsaj kak koncert?
Matic: Hoteli smo pokazati šele zares dodelano celoto, to je prvi faktor. Po drugi strani pa smo člani že imeli kar nekaj koncertov v sklopu različnih projektov. Da ne bo pomote, nismo proti manjšim klubskim špilom, ampak svetu smo se želeli prikazati kot bend, ki ima ambicijo biti na profesionalnem nivoju. Brez, ponavljam, kake naduvanosti.
Primerjava bo napačna in boste zavili z očmi, ampak Jon Bon Jovi si je nekdaj najprej želel komada v studiu, ki ga je tudi posnel in z njim uspel, šele nato je naredil bend. Vi ste v studio sicer prišli kot bend, vendar še niste imeli koncerta. Kako se je Matičeva vizija potem prilagajala bendu? Ker gotovo ste imeli tudi ostali svoje kreativne ideje?
Matic: Z Gajem sva imela v veliki meri podoben okus za glasbo, in ko sem mu pokazal reference drugih bendov, je razumel, kaj želim(o). Enako je bilo z ostalimi. Zelo naravno in prijetno. Ja, sčasoma smo se kaj naučili, zdaj komade bolj dodelamo že v demo verziji. Čeprav so komadi še vedno praviloma moji, je več inputa tudi ostalih članov.
Aljaž: Odkrivajo se nove ideje, ki prihajajo same od sebe. Dobro je, da smo vedno na isti strani, vsem nam tič štrli v istega zajca, haha. Vedno vemo, v katerem 'zajcu grmi tič', haha.
Kako zdaj gledate na prvenec imago, kako ga vidite? Lahko se vas opiše s postprogresivnim, melodičnim metalom. Trdo in mehko hkrati.
Matic: Definitivno se lahko vsi strinjamo, da smo na prvo ploščo še vedno izredno ponosni. Ja, vedno bi lahko še kaj dodali, ampak na splošno smo res zadovoljni, saj zveni, kot smo želeli. Stilsko smo lahko zdaj še bolj razširili tisto, kar smo že predstavili. Prva plošča je en lep miks vsega, kar smo. Zdaj se bomo pa še bolj poglobili: kar je metalsko, bo zdaj še bolj metalsko, kar je spevno, bo še bolj spevno.
Peter: Ko pišeš pesmi in izdajaš albume, daš ven svoje dnevnike. Drugače se ne da odrasti.
Ste pa že v prvo zveneli izredno zrelo. Kar je najbrž tudi zasluga producenta Mateja Gobca (Laibach). Za debitantsko ploščo je produkcija izrazito močna, polna, suverena.
Matic: Matej nas je ogromno naučil. Spoznal sem ga na United Popu, kjer sem študiral glasbeno produkcijo, on pa je bil eden od predavateljev. Pokazal sem mu par svojih demo posnetkov, on se je zagrel in vprašal, če bi to pri njem posneli. O, ko smo videli studio! Oooo! Zaštekali smo se, razumel je našo muziko. Za vse nas, ki smo že imeli studijske izkušnje, pa je bila to prva studijska izkušnja na tak način, ko se neko plato dela mesece, ko imaš določene snemalne dni, ko je toliko faktorjev in za povrh še koprodukcija Randyja Slaugha (Architects, TesseracT, Devin Townsend), ki je delal orkestracijo. Ogromno smo se naučili. Matej nam je tudi vse sproti razložil, karkoli je počel. Zato smo tudi zrasli. Vpliv na zvok plošče je seveda imel, saj je to tudi naloga producenta, ampak naredil je, kar je plošča imago potrebovala.
Vprašanje je morda obrabljeno, ampak moram vprašati: na imago je glavnina besedil v angleščini, toda ob koncu ponudite v treh komadih (Ko te ni, Preteklost, Ne iščem več besed) tudi slovenščino. Izkušnja, spoznanje? Metala v slovenščini niti nimamo veliko, čeprav imamo pestro tako tradicijo kot sceno.
Matic: Komade sem že od srednje šole pisal v angleščini, ker mi je ta bolj stekla. Ko sem poskusil v slovenščini, je zvenelo čudno, kar pripisujem temu, da sem pač večino glasbe poslušal v angleščini. Ravno Matej pa je dal predlog, češ, fantje, to je vaš prvi album, nikoli ne veš, koga boš nagovoril, zato je rekel, naj izberemo tri komade in naredimo slovenske verzije. Z njimi smo zadovoljni, toda ko smo preverjali poslušanost, smo videli, da ti niso bili tako poslušani. Ne zapiramo si vrat, toda res ciljamo na angleščino. Slovenska metal scena je močna, imamo dva močna festivala, toda scena je premajhna, če želiš od tega živeti.
Koliko pa ste se naučili, posvetovali v okviru domače metal scene, kako ste se v njej znašli?
Matic: Da bi se posvetovali, to ne. Vsi izhajamo iz vod, kjer se srečujemo z različnimi stili. Peter igra v vseh možnih stilih, Andrej, Matevž ..., vsak glasbenik, ki je kaj naredil in sodeloval, nam je nekaj že podzavestno dal. Vedno se učimo, nismo vase zagledani. Po drugi strani pa nam je všeč, da si utiramo svojo pot. Naj gre za Mateja ali Randyja, sploh Randy je človek, ki je delal večinoma v metal sceni, zdaj pa obzorje še razširi. Od take osebe dobiš ogromno informacij in neprecenljive kontakte, ki jih sicer najbrž ne bi. Na primer sodelovanje s SAOL, ki dela tudi PR za Iron Maiden. Domačo sceno spoštujemo, bende poznamo, gledali smo jih v živo, ampak nasvete smo iskali drugje.
Kakšen vokal ima Matic? Sprašujem vas, trije prisotni fantje zadaj.
Peter: Bom kar jaz: lep, žameten.
Matic: Pardon izrazu, ampak nekdo je rekel, da je moj vokal p*čkast, kar mi je všeč, ker je precej nežen. No, do neke mere.
Ne da bi vas lokaliziral, ampak prihajate s Primorske. Kaj je primorskega na/v vas?
Peter: Malvazija in tartufata!
Matic: Ja, morda pa ni zaman, da ravno zdaj ni zraven Matevža (Počiča, kitara, op. a.), ki je iz Škofljice.
Ko sem vas iskal in kontaktiral, sem šel po uradni, torej tuji, angleški poti. Hitro ste šli v totalni profesionalizem, četudi ste še v zgodnjih, srednjih dvajsetih. Koliko je še spontanosti, naivnosti, ko pa ste očitno zagnano in brez oklevanja krenili v profesionalnost? Bom še tako vprašal: bi se lahko dobivali in naredili plato doma in bi bilo to to?
Matic: Dvoma vsekakor ni bilo. Brez vložka itak nič ni, pa ne le finančnega. Dobrega albuma za dvesto evrov pač ne boš naredil. Videli ste maile in odgovore v angleščini. Šli smo po tej poti, ker vemo, kako lahko pridemo tja, kamor si želimo.
Peter: Čisto preprosto. Matic je imel že od začetka zelo jasno vizijo. In ko ima nekdo tako razdelan plan, mu zaupaš, ker so vsi aspekti, ki se tičejo dobre glasbene produkcije, pokriti. Imel je vizijo albuma, zvoka, koncepta, naslovnice ..., vse! Nam je zelo enostavno slediti kapitanu, ki ve, kam hoče. Takemu zaupaš; napneš jadra in gremo. Matic govori v množini, ampak če ne bi bilo njegove zagnanosti, ne bi bili, kjer smo. Če imaš takega kapitana, delaš z guštom. Ni se nam problem odpovedovati honorarju, času, projektom. On si je od začetka zastavil predstaviti to glasbo najširši množici. Zato gremo z(a) njim.
Matic, kdaj in od kod je prišlo ime?
Matic: Ime je dal, em, on (pokaže na Aljaža). Še preden je bil član benda.
Čakaj malo, tako izdelana vizija, imena pa ne?
Matic: Imel sem nekaj idej, ampak nobeno ime ni zvenelo dovolj dobro ali pa je že obstajalo, zato je on prišel na pomoč, ker je študiral sinologijo. Ime Hei'An pomeni tema, ki pa se lahko prevede tudi kot speča tema.
Aljaž: Vzel sem dve pismenki: Hei in An. V našem primeru sem zamenjal pismenko in dodal nekaj temnega ter dodal An, ki pomeni mir, skupaj pa pomirjujoča tema.
Kako pa je bila, Aljaž, Peter, v živo predstavljena ta vizija, o kateri tako spoštljivo govorite?
Peter: Matic je zdaj že znan po tem, da pošilja res obsežne maile. V dobrem smislu. Se lahko popravim? Najobsežnejše maile! Jaz sem dobil zelo obsežen mail, v katerem je opisal vizijo benda, komadov, albuma, vsega. V priponki je dodal demo posnetke in zraven še opise. Na podlagi teh opisov sem videl, da ta oseba ve, kaj želi. Ker vem, kako je, ko dobiš podobne maile, pa nikdar tako razdelane. Pomagalo je tudi, da sem že sam od nekdaj poslušal metal.
Aljaž: Kar povej. Želel si si biti metalec!
Peter: Haha.
Matic: Se pa spomnim, da je Peter odpisal, da mora premisliti ... Potem pa me je poklical naslednji dan. (smeh)
Peter: Kot se jaz spomnim, mi je Gaj na eni od vaj pokazal komad Time to Go, še preden sem bil sploh povabljen v skupino, in sem bil res fasciniran. Kot tudi nad tem, da s(m)o imeli po 40 tisoč ogledov za demo posnetke. Noro.
In za konec: kaj bi bilo še dobro, da se zgodi letos?
Matic: Ravno ob koncu leta smo imeli z managementom ta pogovor: kaj je realistično v letu 2024? Imamo narejenih že kar nekaj novih komadov, plan pa je, da bi novi material poslali priznanim metal založbam. Kar je lažje, če imaš tako oporo, ker sami tega ne bi tako dobro znali. Druga točka pa je, da bi šli na prvo veliko support turnejo, vsaj dva tedna, da bi odpirali za večji bend v Evropi. Da prebijemo ta led.
* Članek je bl popravljen 2. 2. 2024.