Plošče
Letos poteka petindvajset let ustvarjalnosti Katalencev, deseti studijski album Meja, ki je ob tej priliki izšel, pa tlakuje prihodnost, ki bo nemara navrgla še veliko lepih reči.
Damir Avdić nas tudi na svojem zadnjem studijskem albumu ne pušča ravnodušne. Kot bridka kitarska sablja se nam z melodramatično izpovedjo zarezuje globoko v psiho, kosti in tkivo.
Pogovori
Ob izdaji nove plošče Walk This Road Alone se pogovarjamo s Prismojenimi profesorji bluesa.
Na novi plošči zasedbe Kormorana je surovi naval stoner-sludge mletja psihedeličnega rocka transcendiral v slojevito zlepljene, lebdeče, zasanjane, poglobljene in razgibane kompozicije.
Koncerti
Natančno aranžiran program z obilo improvizacijskih vložkov in močno avtorsko noto opredeljujeta predvsem energičnost in izrazit, dodelan kitarski zvok.
Novi album zasedbe Planet Tuga je več kot razvedrilo, hkrati tudi opozorilo, da žalost ni le posamičen konflikt čustvovanja.
Eno je biti konservator, drugo je biti konzervativec. V tem razmerju je Zmelkoow na enajstem albumu Plus konzerva.
Hamer, ki je nastajal dvajset, zamujal pa štiri leta, ima s prvencem Shamar, kar je vedno želel imeti: svojstveni, glasni, avtorski, mariborski »riff rock«.
Obkroženi z Marshalli raznih barv in dimenzij se pogovajamo s Titom Patrickom Potecinom in Luko Renerjem iz zasedbe Delta Riff v prostoru, ki ga najemajo v Ditrojtu, čebelnjaku ljubljanskega rocka.
O treh februarskih koncertih domačih ustvarjalcev na Dunaju: tria Drašler-Resnik-Drašler, Koncerta štirih (S.Gjurin, Lapanja, Bučar, Atanasovski) in nastopa zasedbe Moving As A Giant.
Trio Delta Riff na žmohtnem rock prvencu glasno kliče s stacionarne številke tiste, ki se še javljajo na kitarski rock klic.
Matej Krajnc, pesnik, pisatelj, kantavtor, član mnogih stanovskih društev in avtor velikega števila knjig in skladb, se s ploščo Tragedija na oceanu pridružuje obhajanju stoletnice smrti Srečka Kosovela.
Konec je eno, drugo pa, kako končaš. Dan D z Rabim človeka ne teče častnega kroga, ampak do konca vijuga, zavija in podaja sebe po svoje.
Sacco Di Tempo je potapljač, ki se je že drugič potopil v sozvočje bridkega solističnega rock izraza. Popolnoma razbremenjen preteklosti, s svojim zadnjim albumom daje kitarskemu zvoku pridih nostalgije prihodnosti.
Naravni pojavi je naslov tretjega albuma zasedbe Kokosy, ki je na začetku še tisti zafrkantski bend, na koncu pa to noče in ne more več biti.
Šesti je bil nekdaj Šesti metek in še prej Jeti band. Šestnajst let kasneje je tukaj prvenec Zmeden. Dokaz, da nikoli ni prepozno? Vsekakor. Ampak da čakaš šestnajst let?
