24.03.2026

Dan stare glasbe v Celju

Letošnji Dan stare glasbe smo praznovali v Celju v organizaciji festivala SEVIQC in z izbrano zasedbo Harmonia Adriatica.

Lea Brinovec

Zasedba Harmonia Adriatica na Dnevu stare glasbe v Celju.
Foto: Robi Valenti

Evropska mreža za staro glasbo REMA je pobudnica dneva stare glasbe, ki se praznuje 21. marca, na rojstni dan Johanna Sebastiana Bacha in prvi pomladni dan. Gre za izjemen mednarodni dogodek, ki združuje izvajanje, izobraževanje, raziskovanje in izmenjavo izkušenj ter poteka po vsem svetu. Koncerte in dogodke, ki se zvrstijo na ta dan, prenaša Evropska radiodifuzna zveza EBU, ki je partnerica dogodka od samega začetka, leta 2013. Pri organiziranju dneva glasbe se REMA povezuje z mediji tako na mednarodni kot nacionalni in regionalni oziroma lokalni ravni. Glasbeniki so poustvarili predano študiozno in pri tem izkazali smisel za pristno, umetniško poglobljeno in živahno energično interpretacijo. S svojo virtuozno in dramatično dinamiko je imela posebno mesto kljunasta flavta, vsi pa so družno očarali občinstvo.

Dan stare glasbe je torej velik dogodek za vse njene ljubitelje. Letošnjega smo praznovali v Celju v organizaciji festivala SEVIQC in z izbrano zasedbo Harmonia Adriatica, katere osrednja interpretka je flavtistka Maruša Brezavšček. Ob njej so nastopili Laura Vadjon, Helga Korbar in Dagmar Korbar na violini, Kaja Kapus na violončelu in Egon Mihajlovič na čembalu. Za dan stare glasbe so pripravili poseben program V kraljestvu Partenope z neapeljskimi baročnimi koncerti, deli Alessandra Scarlatija, Giovannija Battiste Meleja, Leonarda Lea, Domenica Nataleja Sarrija, Nicola Fiorenze, Francesca Duranteja in Francesca Mancinija. Njihov izbor je temeljil na nedavni raziskavi neapeljskega glasbenega arhiva. Kot je zapisano v koncertnem listu, gre za »dela, ki izstopajo po izraziti glasbeni retoriki in bogati afektivni paleti – elementih, ki presegajo zgolj virtuoznost ter omogočajo globoko, neposredno komunikacijo z občinstvom«. Te lastnosti so glasbeniki poustvarili predano študiozno in pri tem izkazali smisel za pristno, umetniško poglobljeno in živahno energično interpretacijo. S svojo virtuozno in dramatično dinamiko je imela posebno mesto kljunasta flavta, vsi pa so družno očarali občinstvo. Umetniki so se odzvali na projekt Seviqc Collegium Artis, ki izpostavlja povezovanje slovenskih umetnikov s tujimi.

Uvodni Scarlattijev Concerto No. III je nastopajoče združil v veščem muziciranju mladih interpretov, ki imajo baročno glasbo v ušesu in so znali melodijo voditi živahno kontrastno, z dinamično prožnostjo, izpiljenimi detajli in odlično spremljavo. Ko se jim je v Sonati Decimi Quinti Giovannija Battiste Meleja pridružila Maruša Brezavšček na flavti, smo doživeli pretanjeno lirični Adagio ter igriv, tehnično bravurozen nastop. Imponiral je izraz godal ob stabilni in uravnoteženi igri čembala, kar je kot celota delovalo kot zgodovinsko orientiran izraz. Sonata Leonarda Lea gradi na pristnem dialogu violin ob konsistentni in mehki spremljavi. Umirjeni Adagio je stal v kontrastu z radostnim muziciranjem  v Allegru tempu comodu, ki je poudaril barvitost zvoka in dinamično razigranost. V Sarrijevi Sonati Undecimi je znova blestela Maruša Brezavšček, tokrat z otožnim in mehkim zvokom ob nežni barvitosti ostalih interpretov. Čembalo in čelo sta dajala stabilnost in trdno oporo violinam, medtem ko je flavtistka blestela v fraziranju in mojstrskem vodenju melodije. Poseben polet je dal virtuozno interpretirani Spiritoso. V Sinfonii a Flauto solo con il Basso Del Sig. Nicola Fiorenze nas je razveselila usklajena igra violinistk, flavtistka Brezavšček pa je svojo interpretacijo oblikovala fantazijsko navdahnjeno in z izjemnim posluhom za baročno melodijo. Ob melanholični barvitosti violin je glasba dobila prefinjeno rahel ton z umirjeno dinamiko in poudarjeno melodiko, ki je prišla do izraza zlasti v Allegru. Nežno mili zvok, miniaturne finese in dramatična kontrastnost v Durantejevem Concertu II so vzpostavljali notranjo napetost in pronicljive kontraste z občutkom za kontinuiteto ter dopolnjevali svetli ton in iskrivo muzikaličnost. Sklepni Mancinijev Concerto V sta odlikovala zlasti transparentni zvok in vedrina, pri čemer je flavta delu vlila življenjski elan, v uigrani spremljavi pa sta se zrcalili toplina in poživljajoča iskrivost.

Koncert Harmonie Adriatice na dan stare glasbe je v prvi pomladni dan prinesel pridih poletja, nam pa priklical glasbeno pomlad z novimi projekti, koncerti in mladostnim zagonom, s katerim nas je navdala umetniška interpretacija. Zahvaljujemo se za čudovito izvedbo, ki je pred nami razgrnila svet baročnega Neaplja.