Glasba, ki je zvenela na dvoru ljubljanskega škofa Tomaža Hrena

Domači consort musica cubicularis, tokrat v mednarodni zasedbi s petimi izvajalci na violi da gamba, je izvedel repertoar na tretjem od desetih napovedanih koncertov letošnjega 39. Festivala Radovljica 2021. Ta je bil tako ali drugače povezan z današnjo Slovenijo. Četudi je bil v celoti vpet v italijanski in nemški glasbeni repertoar, je bil vendarle izvajan pri nas, na Slovenskem. Tudi to priča o tem, kako pomembna je bila vloga slovenske glasbe z začetka 17. stoletja. Njen takratni glavni protagonist Tomaž Hren (1560–1630), slovenski cerkveni dostojanstvenik, mecen in škof, je bil zaslužen za to, da se je ohranila v seznamu del Inventarium librorum musicalium ecclesiae cathedralis Labacensis (1620). Po tem seznamu so bili pred izvajalci tokrat povsem drugi tiski iz drugih provenienc. Malo znani avtorji še manj znanih del, ki smo jih slišali v Radovljici, so bili Italijani in Nemci. Med njimi pa najdemo tudi »našega« Isaaca Poscha (ok. 1591–1622/23), ki je bil organist koroških deželnih stanov in je pozneje živel in deloval na Kranjskem. Popravljal je orgle v Hrenovi rezidenci v Gornjem Gradu, postavil orgle v ljubljanski frančiškanski cerkvi in prenovil orgle v ljubljanski stolnici. Leta 1621 je v Nürnbergu izdal svoje najpomembnejše ohranjeno delo, drugo zbirko ansambelskih plesov Musicalische Tafelfreudt, ki jo je posvetil plemenitim Kranjcem, ki »glasbo ne le spoštujejo, temveč jo s posebno milostjo pospešujejo«. Že iz njegovega prvega para odigranih skladb na koncertu, Paduana in Galiarda VIII, je bilo zaslediti tehtnost petglasnih pavan in galiard. V izvedbi peterice gambistov je bila to prava parada izvirne baročne glasbe z začetka 17. stoletja, glasbe, med katero je bilo polno plesnih oblik, poleg njih pa še številne kratkosapne sonate, canzone, ricercari, intrada ipd. Obiskovalci smo bili deležni zanimivih in avtentičnih interpretacij, odličnih tudi po tehnični plati.

Ansambel musica cubicularis so sestavljali Domen Marinčič (sopranska viola da gamba), Christoph Prendl (altovska viola da gamba), Christoph Urbanetz (tenorska viola da gamba), David Budal (basovska viola da gamba) in Cristiano Contini (violon). Mednarodno sestavljeni ansambel je prednjačil zlasti po raznolikosti, velikosti in uglasitvi viol da gamba, saj je neposredno razpotegnil registre izvedb, ki jih pri tovrstnem inštrumentariju praviloma nismo vajeni. Kljub temu prevladujočemu večglasju in teh registrih pa smo slišali tudi izvedbe s samo štirimi inštrumenti. Poleg uvodne in zaključne Poscheve glasbe smo prisluhnili delom Cesaria Gussaga, Johanna Steffensa, Antonia Mortara, Annibaleja Zuccara, Johanna Christeniusa in najbolj znanega izmed njih, Italijana Claudia Merula, ter za konec ponovno Poscha in njegov par Paduane in Galiarde VI. V dodatku smo slišali še eno Poschevo galiardo. 

V izvedbi peterice gambistov je bila to prava parada izvirne baročne glasbe z začetka 17. stoletja, glasbe, med katero je bilo polno plesnih oblik, poleg njih pa še številne kratkosapne sonate, canzone, ricercari, intrada ipd. Obiskovalci smo bili deležni zanimivih in avtentičnih interpretacij, odličnih tudi po tehnični plati. Vodja tako ansambla kot samega radovljiškega festivala, Domen Marinčič, je za pripravo in izvedbo tega programa vsa dela sam transkribiral.