Popevke za tople zimske večere

Sredi decembra je ugledal luč sveta in se nastavil poslušalcem v posluh že osmi digitalni plošček projekta Rokerji pojejo pesnike. Projekt združuje ustvarjalno energijo slovenskih rock glasbenikov in slovenskih pesnikov vse od leta 1996, ko je premierno zasedel oder v okviru programa Mariborskega radia študent – MARŠ. Po porodnih produkcijskih krčih je različnim uredniškim ekipam uspel podvig: periodični izidi zvočnih posnetkov rokerjev, ki (po)jejo pesnike.

Na osmem ploščku je šestnajst pesmi. Nekatere so bile posnete na živih odrskih predstavitvah, leta 2010 denimo v Kinu Šiška in leta 2011 v Hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju. Torej na tem mestu zbirka Rokerji pojejo pesnike 8 poseže v lastno preteklo ustvarjanje in nam ga ponudi v družbi desetih novih pesmi. Med njimi sta dva singla dostopna za brezplačni pretok s spletne strani Rokerji pojejo pesnike. Za pokušino sta nam na voljo pesem Rojstvo proletarskega otroka Franca Oniča v izvedbi zasedbe Viki B. Brusli & Prima sezona ter pesem Vse, kar delam pesnika Novice Novakoviča, ki jo je uglasbila zasedba Spake.

Otvoritev albuma pripada prav pesmi Rojstvo proletarskega otroka, enemu od omenjenih brezplačnih singlov. Glasbeni način pesmi bom označil s simbolno navezavo na Dada bend, v katerem je v devetdesetih letih brusil veščine Viki Baba Brusli, ki v zadnjih letih plodno ustvarja v zasedbi Same babe. Tudi ostali člani zasedbe so nanizali kar nekaj glasbenih izkušenj v različnih prepoznavnih zasedbah, kot so Slon in sadež, DalajEegol, Vasko Atanasovski trio in drugi. Uglasbitev v maniri kabaretskega songa in dadaistične neumetnosti sledi času, v katerem je ustvarjal pesnik Franc Onič. Pesem Rojstvo proletarskega otroka je izšla leta 1935 v časopisu Ljubljanski zvon, pesnik je ustvarjal vse do smrti leta 1975. 

Uvod z ustno harmoniko pesmi Poniji pesnice Lučke Zorko v glasbeni preobleki Mestnih postopačev nadaljuje pogled nazaj v glasbeno zakladnico ameriškega kontinenta. Lahkotni blues rock s pravšnjo mero patine. Papirnati poniji so smiselno uvrščeni na kontinent z izrazito glasbeno zapuščino suženjstva. Sledi Gromofon z modernejšo in tršo različico blues rockovske preobleke pesmi Zgube pesnika Novice Novkoviča, ki je tudi avtor besed naslednje pesmi, že omenjenega singla Vse, kar delam. Glasbena interpretacija je delo novejše zasedbe Spake, katere člani so izkušnje nabirali v zasedbah Klinika za cinike, Loonar Walk in Niet. V nadaljevanju lahkotnost jahanja oblakov, v katerega so nas zavile Spake, prekine nebrzdani krik, in sicer zadnji krik obešenega bankirja v interpretaciji Mateja Krajnca iz pesmi Možje črnih rok Jana Šmarčana. Izredno dramatičen uvod, ki mu sledi lahkotni drnec kitare s pridihom glasbe iz vesternov, na katerem jezdi petje pripovedovalca te strašne zgodbe. Hladne oči zapuščenih ulic je naslednja pesem z besedami Taje Kramberger in glasbenim aranžmajem punk rockerjev Tropski pingvini. Menjave glasbenih tem in glasbene akrobacije v labirintih možnih poti so kroki zapuščenih ulic. Taja Kramberger prispeva še več besed za pesem V gosjem redu in v sodelovanju z zasedbo Blutwurst. Kako drugačna pokrajina – v ritmih swinga se nekatere besede spreminjajo v pomembne in nerodne gosi. Skupina Blutwurst je sodelovala že na prejšnjih izidih Rokerji pojejo pesnike in med drugimi potrjuje, da ni preproste formule za sodelovanje v projektu. Zasedba Umbilikal, denimo, se v projektu pojavlja prvič, prav tako v projektu prvič sodeluje Karmen Jordan, predstavnica mlajše generacije slovenskih poetov. Skupaj so izračunali in predstavili pesem Življenje natančno. S to pesmijo se album prevesi v drugo polovico, ki jo v glasbenih elektronskih vodah nadaljuje Edenon s pesmijo Blesk Borisa A. Novaka. Sledijo Kvinton in Borut Gombač, ki se pojavijo že na prvem ploščku projekta iz leta 2001 in so stalnica vseh nadaljnjih izidov. Večletno sodelovanje so kronali s skupnim albumom Balade na bledečih tleh (Subkulturni azil, 2011), tokrat pa nam predstavljajo pesem Steklo je, kot moder dim, ki je bila posneta v živo na prireditvi Rokerji pojejo leta 2010 v Kinu Šiška, tako kot že omenjena pesem Poniji Mestnih postopačev in Lučke Zorko.

V drugem delu albuma sledijo pesmi, ki so bile posnete v živo v Hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju leta 2011: pesem Opus O so na Pohorju predstavili obalni Cynicism Managment in Ervin Fritz. Pesem Naj tvoj nasmeh v meni ptice prebudi Vanje Strle so v rokabili maniri predelali Joe & The Rhythm Boys. Okttober in Novica Novkovič so visoko nad Mariborom posneli pesem Sredi neba. Prav tam je bila posneta tudi zaključna pesem plošče; recital pesmi Odsev  Vesne Rečnik-Šiško je pripravila zasedba Feedback in Francis King Smith. Producent in skladatelj prihaja iz Združenih držav Amerike in albumu doda mednarodno noto, ki ni umanjkala niti v predhodnih različicah projekta. Drugi del plošče ni rezerviran le za pesmi, ki so bile posnete že pred časom. Z letnico 2012 se namreč v drugem delu plošče predstavita hard rockovska pesem Beg v sodelovanju Uroš Planinc Group in Nade Kavčič ter pesem Vse, kar delam, ki jo je odlično izvedel Tomi Lorber orkester v spregi z besedami Novice Novkoviča. Novica je na albumu prisoten s kar štirimi pesmimi, ki so jih izbrale različne glasbene zasedbe. Morda se ponovi zgodba Kvintonov in Gombača?

Rokerji pojejo pesnike 8 nosi vse atribute zaporednih izidov projekta vse od leta 2001. V dobrih desetih letih se je projekt dvignil na raven artikuliranega umetniškega pojava v slovenskem kulturnem prostoru. Kljub nekaterim utemeljenim pomislekom o poslanstvu projekta, ki združuje rokerje in pesnike, ustvarjalcev ne primanjkuje. Prav tako ne idej o medijski prepoznavnosti, kot izpričuje dobro opravljeno delo produkcijske hiše Subkulturni azil iz Maribora. Poleg zdaj že skorajda rednih televizijskih pokrivanj prireditev tudi sam izbor glasbe na pričujočem albumu izpričuje težnjo po zbližanju s širšo javnostjo. Mar bo dobro delo pokopalo alternativo?