12.08.2021

Postrgane mojstrovine

Didžej, radijski urednik in glasbeni publicist Borja Močnik aka Borka nam na solističnem albumu Scrape The Scraps ponuja tisto, čemur navadno rečemo obilica zvočno-liričnih užitkov za vse generacije glasbenih sladokuscev.

Miroslav Akrapović

Scrape The Scraps

Borka

Scrape The Scraps

rx:tx
2021

Četudi je iz samega naslova razvidno, da okostje albuma Scrape The Scraps sestavljajo nekakšni »ostanki« iz skladateljskega kataloga avtorja, se že ob prvem poslušanju potrjuje ugotovitev, da so kakovostne glasbe brezčasne. Borka je že vrsto let navigator, posrednik in ustvarjalec kakovostne glasbe, ki v našem prostoru in širše s svojim delom razširja glasbena obzorja slehernega poslušalca, tudi zahtevnejšega. Pri njegovi ustvarjalnosti poleg nesporne glasbene razgledanosti in dobrega okusa navdušujeta predvsem ležerna sproščenost in virtuozna enostavnost. V takšnem vzdušju se boste znašli ob poslušanju albuma Scrape The Scraps, ki vas bo v teh vročih dneh osvežil s svojo umirjeno, preudarno in kakopak ležerno ritmiko. Če so bile prej pričujoče skladbe srčika demo posnetkov, nedokončanih elektronskih simfonij in natančno zloženih semplov, jim je zdaj avtor skrbno vdihnil duha, da so postale povsem samostojne in zaključene zvočne mojstrovine. Ne glede na zaporedje poslušanja skladb se ne boste mogli znebiti prešernega občutka Borkovih radosti, ki album usmerjajo k simbiotičnemu vrtincu (nad)žanrskih odsekov in klancev. Pri njegovi ustvarjalnosti poleg nesporne glasbene razgledanosti in dobrega okusa navdušujeta predvsem ležerna sproščenost in virtuozna enostavnost. V takšnem vzdušju se boste znašli ob poslušanju albuma Scrape The Scraps, ki vas bo v teh vročih dneh osvežil s svojo umirjeno, preudarno in kakopak ležerno ritmik. 

V uvodni skladbi One Day Beat smo priče genialne skladateljske hudomušnosti, ki nam z enim samim beatom ali eno ponavljajočo se zvočno frazo pričara celotni glasbeni univerzum. Manj je več, in to tudi tokrat, ko so hiphopovske sekvence fino stkane v minimalistični mozaik, kot na primer v Don't Stop. V skladbi Tog jutra pa srečamo pevsko razpoloženega Fidžija, ki nas ob jazzovski pianino kulisi spomni, da smo na koncu ali na začetku dneva sami kovači svoje sreče. Vibrafonček se kot biser posebno lesketa na tej Borkovi komponirani ogrlici. Na trenutke se iz meglice raznovrstnega zvoka izluščijo nostalgični spomini na ljubljanska obrežja in tlakovce, kjer je tovrstna glasba vibrirala. Najbolj nostalgično zaznamovana skladba je Snjeg z ultimativnim šlagerskim semplom, ki nas zaziba v prejšnje stoletje, ko so si naši starši vrteli vinilke od zore do mraka. Seveda v samoupravno prostih dneh. To je le del izpostavljenih skladb, ki bodo poleg preostalih kakovostno zapolnile vaš prosti čas tudi v tem vročinskem valu.