14.10.2011

Pristno in povsem neodvisno

Železniška punk skupina Trifor60, ki vleče korenine iz banda Sodn' dan, se na prvencu družbenih krivic loteva z jezno mešanico punka in metala.

Simon Vene

Veča se čreda apatičnih ovc

Trifor60

Veča se čreda apatičnih ovc

samozaložba
2011

Veča se čreda apatičnih ovc, prvenec štiričlanske zasedbe Trifor60 iz Železnikov, je bil posnet na začetku letošnjega leta v Pulju, v studiu hecnega imena Ja sam gluh, album pa je v samozaložbi izšel maja. Čeprav gre za prvenec, Trifor60 niso glasbeni zelenci, saj so se trije člani zasedbe kalili v zasedbi Sodn' dan, ki je leta 2002 izdala album na zgoščenki z naslovom oziroma oznako s/t. Leto kasneje si zasedbi Sodn' dan in Bolesno grinje iz Pulja razdelita izdajo skladb na vinilni plošči. Kmalu po omenjenih izidih Sodn' dan prekine z delovanjem. Današnja postava Trifor60 se dokončno oblikuje leta 2007. Gre torej za izkušene glasbenike, ki imajo za seboj desetletje ali več živih koncertnih nastopov in snemanj v različnih studiih. Verjetno je prav tu razlog, da je Veča se čreda apatičnih ovc že na prvi posluh odličen izdelek.

Glasba Trifor60 ima korenine v začetku osemdesetih let. Predvsem se čuti močno izročilo takratne britanske anarho-punk scene, katere nosilci so bili Crass, Discharge, Anti-sect in Amebix.

Glasba Trifor60 ima korenine v začetku osemdesetih let. Predvsem se čuti močno izročilo takratne britanske anarho-punk scene, katere nosilci so bili Crass, Discharge (leta 1981 smo to skupino videli v Ljubljani), Anti-sect in Amebix (slednja je kot gost nastopila na Novem rocku leta 1986). Že v zgodnjih osemdesetih se je torej slovenski glasbeni prostor soočil z najnovejšimi svetovnimi trendi in kmalu postavil lastno sceno, in sicer na samem začetku osemdesetih z ljubljansko hardcore sceno z bendi, kot so bili U.B.R., Stres D.A., Odpadki civilizacije in Tožibabe. Iz prestolnice se je težišče neodvisnega glasbenega dogajanja vse bolj selilo v provinco in se s koncem osemdesetih razširilo na celotni slovenski prostor z močno povezavo z neodvisnimi scenami po drugih republikah takrat skupne države.

Če je bil punk rock sedemdesetih upor proti svetu staršev, je v osemdesetih postal upor proti sistemu. Lahko bi rekli, da je punk rock v tem času odrasel.

Pa vendar glasba četverice iz Železnikov ne črpa zgolj iz punk rocka. Tako kot takrat, tudi danes Trifor60 združujejo punkrockovski izvor z novim ekstremnim metalom z začetka osemdesetih, katerega nosilci so bili Metallica, Slayer in Venom. Nikakor ne smemo pozabiti niti britanske težkometalne skupine Motörhead, ki je že konec sedemdesetih postavila kriterije trdemu neposrednemu zvoku, ki je začinjen s hitrim tempom. Povezovanje in mešanje glasbenih žanrov je bila značilnost rocka v osemdesetih, in to tudi v najbolj podzemnih različicah, ki jih rock premore.

Na albumu Veča se čreda apatičnih ovc je petnajst skladb, nato pa se po nekajminutni tišini pojavita še dve. Trifor60 v drvečem D-Beat ritmu (Discharge-Beat) obračunava s krutim vsakdanjikom, ki ga kroji delavska revščina in brezobzirnost izkoriščevalskega aparata. Trifor60 odgovarja z zobom za zob: naredimo izkoriščevalce za izkoriščane!

Besedila skozi celotni album brezkompromisno slikajo absurd razredne, potrošniške družbe, ki ga tekstopisec občuti na lastni koži. Jezo, srd, ogorčenje kroti s cinizmom in sarkazmom, včasih prizna nemoč, kot denimo v skladbah Stara poškodba, Samomor in Ni razloga. Trifor60 v precep vzame medije (Misija nemogoče, Vakuum, Če verjameš) in religije (Just Fuck You All, Katolibani), ki vzdržujejo nemogoče družbene odnose. Civilizacijska brezbrižnost ne pušča posledic le na ljudeh, temveč tudi na naravi oziroma celotnem eko sistemu (Smo se zmenil'!). V dodatku na koncu albuma se pojavi skladba V imenu ljudstva, ki je priredba zasedbe Center za dehumanizacijo. Ta skladba je izšla tudi na nedavno objavljeni zgoščenki Zrcalo dehumanizacije, ki je prav tako izšla letos in z zbirko priredb različnih slovenskih in nekaterih tujih glasbenikov obeležuje delovanje mariborskega Centra za dehumanizacijo. Drugo skladbo, ki je dodana opusu petnajstih skladb na albumu, 1 x ja 1 x ne, tokrat le omenimo; morda jo bomo razvozlali ob katerem od prihodnjih srečanj s Trifor60.

Besedila so v glavnem v slovenskem pogovornem jeziku, iz katerega veje kruti realizem. V dveh skladbah je uporabljen angleški jezik, kar ne zmanjša občutka, da gre za slovenski glasbeni izdelek, a jima daje nadnacionalno oziroma globalno percepcijo. Navsezadnje, ne pozabimo na povezanost Gorenjcev s Puljčani!

Zasedba (...) postavlja s prepoznavnim izrazom in odlično tehnično izvedbo, tako glasbeno kot produkcijsko, pomemben mejnik v neodvisni in podtalni glasbeni produkciji.

Ovitek plošče je preprost, a vendar posreduje vse potrebne informacije, kot so naslov plošče, seznam skladb in ustvarjalcev. V notranjosti knjižice so besedila pesmi in fotografije s koncertov. Nikjer ne najdemo sponzorskih, kataloških in drugih sistemskih oznak. Povsem neodvisno! Trifor60 s prvencem Veča se čreda apatičnih ovc prinaša brezkompromisno in pristno glasbo. Brezkompromisen je tudi odnos četverice iz Železnikov do družbenih krivic in nesmiselnega uničevanja planeta in življenja na njem. Zasedba izkazuje pristno držo »naredi sam« (Do It Yourself!), njen izdelek pa ni prav nič pionirski, a postavlja s prepoznavnim izrazom in odlično tehnično izvedbo, tako glasbeno kot produkcijsko, pomemben mejnik v neodvisni in podtalni glasbeni produkciji.