22.01.2022

Zgodba o baročni modi na 3. Družinskem koncertu

V okviru Družinskega abonmaja in 7. Filharmoničnega festivala baročne glasbe smo vstopili v vmesje mode in glasbe v obdobju baroka.

Franc Križnar

Franc Krevh in Urška Bernik ter Orkester Slovenske filharmonije.
Foto: Darja Štravs Tisu

Ob letošnjem 7. Filharmoničnem festivalu baročne glasbe se je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije pojavil še eden od tovrstnih tematskih koncertov v okviru Družinskega abonmaja, ki je prvenstveno namenjen mladim poslušalcem. Na tretjem od petih napovedanih koncertov z dokaj pomenljivim naslovom Zgodba o baročni modi je bila po eni strani na prvem mestu moda, po drugi pa vendarle glasba sama. Vodila sta ga kostumirana povezovalca Franci Krevh (Francesco) in Urška Bernik (Ursula) ob Orkestru Slovenske filharmonije, ki ga je izza pulta prvih violin kot koncertni mojster vodil hrvaški violinist in dirigent Bojan Čičić. Prisluhnili smo šeststavčni (Uvertura, Menuet I in II, Švicarji, Moskovčani in Šepavci) Suiti v B-duru, TWV 55:B5, imenovani tudi »Narodi«, Nemca Georga Philippa Telemanna, Allegru iz Sonate za violino v A-duru, imenovane »Pastoralna«, Giuseppeja Tartinija, in sicer v verziji brez baročnih okraskov in v verziji z okraševanjem, ter štiristavčni (Uvertura, Ples Inkov iz Peruja, Ples Inkov ob sončevem obredu in Ples divjakov) Suiti iz baletne opere Spogledljivi Indijanci Francoza Jean-Philippa RameaujaVsi nastopajoči skupaj so še kako ustrezno podčrtali baročni čas in prostor. Za zgodovinski pregled te glasbe je bilo odmerjenih petinštiridesetih minut ravno dovolj tako za faktografski kot glasbeni in modni vpogled v izbrano obdobje.

Prvenstveno za mlado občinstvo sta bili Suiti odigrani stavek po stavku, tudi z vmesnimi aplavzi pretežno mladega občinstva. Moderatorja sta dogodek začinila s prikazi baročne kostumografije, oblačili in drugimi posebnostmi, s katerimi sta bila sama opravljena. Njuni komentarji so bili posvečeni zdaj modi, zdaj komplementarni glasbi, ki se je sprehajala mimo nas tako v zvoku kot sliki obeh moderatorjev. Na odru velike filharmonične dvorane je bil sicer precej zmanjšan orkester, kjer so prednjačila godala. Njihovo komorno zasedbo so dopolnjevali čembalo (Domen Marinčič), po par oboj in fagotov ter tolkalec (F. Krevh).  Komorna zasedba je odigrala glasbeno dokaj zahtevne partiture. Tartinijev Allegro je a cappella tehnično in muzikalno prepričljivo izvedel Žiga Faganel.

Vsi nastopajoči skupaj so še kako ustrezno podčrtali baročni čas in prostor. Za zgodovinski pregled te glasbe je bilo odmerjenih petinštiridesetih minut ravno dovolj tako za faktografski kot glasbeni in modni vpogled v izbrano obdobje.