Koncerti
V okrilju velenjskega festivala Kunigunda je v Max klubu nastopil Niko Novak.
Plošče
Žigan Krajnčan na prvencu najbolje pleše, kadar zapleše njegov neobremenjeni vokal.
Album Uživaj ima vse lastnosti ponovnega rojstva, mogoče s pridatkom, da se je sestav glasbenikov dodatno povečal.
Ni nujno, da gre v tretje rado. Lahko pa gre svetlo, sproščeno in prijazno. Vsakdanje, prosto po Leanu Kozlarju – Luigiju.
Tretji album skupine Blu.Sine je njeno najbolj dodelano in koherentno glasbeno delo. Kar je nekoč nakazovalo poti eksperimentalnega trip hopa, se je prelevilo v rockovski trip.
Novice
11. edicija bo na prizorišču v Tolminu spet gostila največje svetovne zvezde punk rocka.
Nedavno se je od tuzemstva poslovil Jimi Rasta. Jimi je bil pionir reggae glasbe v Sloveniji in enkraten zemljan. Rocker s pokritjem in s stališčem, prijatelj Boba Marleya, se že širi urbani mit. In naj se širi.
Tomaž Domicelj, Janez Bončina – Benč in Gal Gjurin so na Festivalu Lent preizprašali leta in jubileje. Iskrivo, neposredno, sproščeno.
Nenad Kriljiv ima stare korenine, ki segajo dve desetletji nazaj, a čisto sveži prvenec.
Pogovori
Štiri razburljiva leta in dva albuma in tri male plošče, to je enciklopedična dediščina skupine September, ki je v jugoslovanskem oziroma slovenskem prostoru delovala med letoma 1975 in 1979.
Prvič Brez nadzora, brez morale, drugič, štiri leta kasneje, Dejt, album, ki zveni kot hrepenenje, zabava in želja.
2B na petem albumu, Eksploziji emocij, preizkuša svojo glasno elektroorgansko iskrenost.
Prva albuma skupine Lačni Franz, Ikebana in Adijo pamet, sta ponovno izšla na vinilu. Boljšem vinilu.
Obzorja
Konec januarja so minila tri leta, odkar se je skupina Dirty Noises, ki jo sestavljajo člani glasbene družine Hawlina in prijatelji, odpravila na dobrodelno odpravo po zahodni Afriki. O skoraj petdesetletnem glasbenem udejstvovanju smo govorili z nekaterimi vidnimi člani družine.
Neon srce je neonsko izpisan album precej daljšega obdobja, ki sveti v še bolj različnih odtenkih in z nepričakovano raznoliko jakostjo. Balladero dokončno ni več tisti fant, ki je pisal v osnovi klavirske balade.
Kako gre lahko čas neutrudno naprej, I.C.E. pa na tretjem albumu zveni bolje kot kdaj prej? Če to ni nostalgija, ker ne more biti, kaj potem je?
