Bleščeča trobila kvinteta Schaka

Na četrtem in zadnjem letošnjem koncertu cikla SiBRASS 2020 je na velikem odru Slovenske Filharmonije, v Kozinovi dvorani, nastopil mladi Trobilni kvintet Schaka. Peterica bleščečih trobilcev – Matej Kravcar in Dominik Rus (trobenti), Blaž Ogrič (francoski rog), Tine Plahutnik (pozavna) in Rok Grubelnik (tuba), ki so kar dve leti zapored prejemniki najvišjih nagrad na TEMSIG-u in še kje – je tudi tokrat navdušila. Več kot upravičeno si je zaslužila zaupanje Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS ter uvrstitev v letošnji koncertni cikel SiBRASS, seveda spet samo po spletu, in sicer po zaslugi Cyber ekipe Slovenske filharmonije (slika) in RTV SLO – Radia Slovenija (zvok). Koncert je trajal komaj 40 minut, vendar je dal izvrstnim interpretom dovolj priložnosti, da so se izkazali v tonskem slikanju in zahtevnih solističnih vlogah, kakor seveda in še predvsem tudi v skupinski igri. Njihove interpretacije so bile več kot prepričljive, dinamika ansambla bogata in raznolika, rezultati pa zatorej odlični.

Kot so zaupali izvajalci, izhaja ime kvinteta iz zveze »roke, dlani, pesti …« (= šaka v srb.-hrv., izpisano v nemški verziji). Neke vrste vodja ansambla, trobentač Matej Kravcar, nas je popeljal z nekaj besedami od zasedbe prek sporeda do glasbe same. Ta je bila v najnovejši tovrstni trobilni ponudbi spet več kot zgledna, četudi v delih skladateljev Viktorja Evalda, Andreja Missona, Janija Goloba, Michaela Kamena in Josepha Horovitza nismo slišali kakšnih programskih novosti ali posebnosti, ki nas še spominjajo na naš prvi tovrstni, pionirski Slovenski kvintet trobil, ustanovljen leta 1972. Novi časi pač prinašajo nove in včasih kar nemogoče pogoje, večinoma pa so rezultati tudi tega ansambla v primerjavi s preteklimi edinstveni. Gre za povsem novo generacijo (lahko bi rekli) neke vrste tretje tovrstne ljubljanske trobilne šole, z izredno spretnimi, tehnično izobraženimi in muzikalnimi glasbeniki na vseh štirih trobilih. To se je potrjevalo ves čas, od najbolj tradicionalnega, tristavčnega Trobilnega kvinteta št. 1 v b-molu, op. 5 Rusa Evalda, s pomenljivim začetkom solistične tube, prek priredbe popularnega Gallusovega moteta Ecce quomodo moritur iustus (Glejte, kako umira pravični) našega skladatelja Missona ter Golobove skrajno modernistične in jazzovsko obarvane štiristavčne Brassy do – po kratkem odmoru – Kvinteta Američana Kamena in sklepne petstavčne Suite za koncertno dvorano Angleža Horovitza. Kako moderno, morda celo zabavno je izzvenel finale, pričajo naslovi stavkov zadnjega dela: Subretina pesem, Kolesarji cirkusanti, Adagio moštvo, Ples mehkih čevljev in Dekleta. Klub številnim generacijskim, nacionalnim in slogovnim razlikam predstavljenih skladateljev na celotnem koncertu ni bilo nič sordin (dušilcev) in nič inštrumentalnih različkov. Tudi to pove marsikaj v prid osnovnemu tonskemu niansiranju peterice iz Trobilnega kvinteta Schaka.

Koncert je trajal komaj 40 minut, vendar je dal izvrstnim interpretom dovolj priložnosti, da so se izkazali v tonskem slikanju in zahtevnih solističnih vlogah, kakor seveda in še predvsem tudi v skupinski igri. Njihove interpretacije so bile več kot prepričljive, dinamika ansambla bogata in raznolika, rezultati pa zatorej odlični. Muzika, ki smo jo tokrat slišali, je imela samosvojo dramaturgijo, morda tudi zato, da je prišla njena kontrastnost še toliko bolj do izraza.

Za konec naj ob že omenjenem Društvu za trobilno komorno glasbo SiBRASS, ki koncertni cikel organizira, navedem še sponzorje oziroma donatorje, ki omogočajo delovanje (državno) podhranjene kulture pri nas, kamor zagotovo sodi tudi glasbena umetnost: SIGIC, MOL, INOTHERM, SF in IMAGO SLOVENIAE.