Čudovita glasbena pravljica za otroke

V ponedeljek, 13. marca, smo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma prisluhnili glasbeni pravljici za otroke z naslovom Gal v galeriji. To je zgodba o zelenem možicu, ki končno najde svoje domovanje v hiši, poimenovani prav po njegovem imenu – GAL. V predstavi ga gledamo kot navihanega in raziskovalnega škrata. Pojavo mu posodi Simona Kočar in se z njo prav lepo zlije. Kljub temu da so bili razpeti po celotnem prostoru, so izvajalci zveneli uglašeno in povezano. Tudi sama predstava je bila lepo zasnovana, izkoristila je odlične rešitve, kako takšen sestav prenesti v tako majhno dvorano. Tadeja Vulc je ponovno dokazala, da je njena glasba primerna za vsakogar. Otroci so na predstavi uživali v slehernem trenutku in nič drugače ni bilo z nami starejšimi.

Gal v Galeriji je nastal po knjižni uspešnici, slikanici Svetlane Makarovič. Zgodba v verzih govori o učenem škratu Galu, ki najde svoj dom v galeriji, kjer postane varuh in zaščitnik razstavljenih likovnih umetnin. Knjiga je v prvi vrsti vabilo v Narodno galerijo na ogled slovenskih slikarskih in kiparskih umetnin od 16. do 20. stoletja. Ob fotografijah umetnin Gal otroke opozarja na različne zanimive podrobnosti, ki spodbujajo k opazovanju in doživljanju umetnosti. Poučna in leposlovna slikanica otrokom na prijazen način predstavi tudi dejavnost galerije in jih nevsiljivo vzgaja za spoštovanje in varovanje razstavljenih del.

V glasbeni pravljici nas pripovedovalec Klemen Torkar pelje skozi celotno predstavo. S pomočjo glasbene partiture dirigentka Tadeja Kreča suvereno in z občutkom za vodenje tako inštrumentalnega sestava kot zbora vodi po galeriji. Galu glas posodijo pevci otroškega zbora Glasbene matice Ljubljana, poleg njih pa imajo pomembno vlogo tudi glasbila. Skladateljica Tadeja Vulc uporabi prvo (Matija Udovič) in drugo (Neža Capuder) violino, violo (Tilen Udovič) in violončelo (Katarina Kozjek) ter kontrabas (Luka Brodarič). Za bolj dramatične trenutke poskrbijo tolkala (Katarina Kukovič), klavir pa pod prsti Metode Kink zagotovi trdno osnovo. Kljub temu da so bili razpeti po celotnem prostoru, so izvajalci zveneli uglašeno in povezano. Tudi sama predstava je bila lepo zasnovana, izkoristila je odlične rešitve, kako takšen sestav prenesti v tako majhno dvorano. Tu velja pohvaliti režiserko Evo Hribernik, koreografinjo Simono Kočar in scenografa Jara Ješeta. Zdi se, da so prav ti odlična kombinacija za uspeh različnih predstav.

Tadeja Vulc je ponovno dokazala, da je njena glasba primerna za vsakogar. Otroci so na predstavi uživali v slehernem trenutku in nič drugače ni bilo z nami starejšimi. Upam, da bo Glasbena pravljica Gal v Galeriji še dolgo živela na odru.